Kardiologija

Aritmolog

Srce nam pogosto pošilja signale, ki jih zlahka pripišemo stresu, utrujenosti ali hitremu tempu življenja.

A kadar se razbijanje, preskakovanje in neenakomeren utrip ponavljajo, je pomembno, da jih preverimo pri strokovnjaku.

 

V aritmološki ambulanti vas čaka sodoben diagnostični pristop, jasna razlaga izvidov in individualen načrt nadaljnje obravnave.

Ko srce izgubi svoj ritem

Vsako srce ima svoj natančno usklajen električni sistem, ki določa, kdaj in kako hitro naj bije. Kadar se ta sistem poruši, nastanejo motnje srčnega ritma ali aritmije. Električni signali lahko potujejo prepočasi, prehitro, po napačni poti ali nastajajo na mestih, kjer običajno ne bi smeli. To lahko občutimo kot razbijanje srca, preskakovanje utripov, neenakomeren ritem, omotico ali utrujenost, včasih pa aritmija poteka tudi popolnoma tiho in zanjo sploh ne vemo. 

 

Aritmije niso vedno znak nevarne bolezni. Pogosto jih lahko sprožijo utrujenost, stres, kofein, alkohol, določena zdravila, elektrolitsko neravnovesje ali druga prehodna stanja.

 

Kljub temu jih je smiselno jemati resno, saj nekatere motnje ritma vplivajo na učinkovito prekrvavitev telesa, zmanjšujejo kvaliteto življenja ali povečajo tveganje za resnejše srčno-žilne zaplete.

Zato se ob pojavu zgoraj omenjenih simptomov priporoča strokovna kardiološka oziroma aritmološka ocena.

Nekatere aritmije niso nevarne, medtem ko lahko druge vodijo v smrt. Zato je ključna zgodnja aritmološka obravnava.

Ali so motnje srčnega ritma nevarne?

Niso vse motnje srčnega ritma enako nevarne. Nekatere so lahko neprijetne, a manj ogrožajoče, druge pa zahtevajo hitro prepoznavo in takojšnje zdravljenje.

 

Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma, pri kateri zgornji srčni votlini, preddvora oziroma atrija, utripata hitro in neurejeno. Sama po sebi običajno ni neposredno življenjsko ogrožajoča, vendar ni nedolžna: poveča lahko tveganje za nastanek krvnih strdkov, možgansko kap, srčno popuščanje in druge zaplete.

 

Posebej nevarne so motnje ritma, ki izvirajo iz spodnjih srčnih votlin, prekatov oziroma ventriklov. Mednje sodita ventrikularna tahikardija in predvsem ventrikularna fibrilacija, pri kateri srce ne črpa krvi učinkovito in lahko brez takojšnjega ukrepanja vodi v srčni zastoj v nekaj minutah.

 

Nevarni pa niso le prehitri ritmi. Tudi prepočasno bitje srca je lahko resno, kadar srce zaradi počasnega utripa ne zmore zagotoviti dovolj krvi in kisika telesu.

Simptomi, ki jih ne smemo spregledati

Aritmije imajo več obrazov, od občutka preskakovanja srca do omedlevice. Ker so lahko simptomi blagi, občasni ali jih zlahka pripišemo stresu, je pomembno, da jim prisluhnemo in jih pravočasno preverimo pri specialistu.

Aritmologa je smiselno obiskati ob: 

  • Ponavljajočem se razbijanju srca;
  • Nenadnih epizodah hitrega utripa;
  • Nepojasnjeni omotici in omedlevici;
  • Slabši telesni zmogljivosti;
  • Težki sapi;
  • Bolečini v prsih
  • Šibkosti in utrujenosti. 
Kardiološki pregled

Pregled korak za korakom

Tudi nekatera zdravila in prehranski dodatki lahko vplivajo na srčni ritem, zato je pomembno da jih omenite zdravniku.

Cenik

Osnovni specialistični aritmološki pregled z EKG

150€

Napredni specialistični aritmološki pregled: EKG in UZ srca

250€

Polni specialistični aritmološki pregled: EKG, UZ srca in 24-urni, 12-kanalni Holter EKG

390€

Kontrolni specialistični aritmološki pregled

120€

Pred pregledom si zapišite: kdaj se težave pojavijo, koliko časa trajajo, ali se začnejo nenadno ali postopoma, kaj jih sproži, ali se pojavijo med naporom, počitkom ali spanjem, ter ali jih spremljajo bolečina v prsih, težka sapa, omotica ali omedlevica.

Pogosta vprašanja

Kaj naj prinesem na aritmološki pregled?

Prinesite vse dosedanje kardiološke izvide in morebitne odpustnice. Ključni so predhodni EKGji, izvidi Holter monitoringa, ultrazvoka srca in laboratorijskih preiskav. Pripravite seznam vseh zdravil in prehranskih dopolnil, ki jih jemljete. Natančno identificirajte vse simptome, ki jih občutite. Koristno je zapisati, kdaj se težave pojavijo, kako dolgo trajajo, kaj jih sproži in ali jih spremljajo bolečina v prsih, omotica, težka sapa ali omedlevica.

 

Ali je vsako preskakovanje srca nevarno?

Ne. Preskakovanje srca je lahko posledica prezgodnjih utripov, stresa, utrujenosti ali kofeina. Če se težave ponavljajo in se njihova intenzivnost stopnjuje, je smiseln pregled pri aritmologu.

 

Kdaj je ob aritmiji potrebno na urgenco?

Nujno medicinsko pomoč je potrebno poiskati pri bolečini v prsih, omedlevici, izraziti težki sapi, nenadni hudi šibkosti, hudi omotici ali občutku, da boste izgubili zavest.

 

Ali je EKG dovolj za diagnozo aritmije?

Ne vedno. EKG pokaže srčni ritem v trenutku snemanja. Če se aritmija pojavlja občasno, je lahko EKG normalen, zato je v takšnih primerih pogosto potreben Holter monitoring, ki ritem spremlja daljši čas. Napravico za snemanje nosite neprestano 24 do 48 ur, med opravljanjem vseh vsakodnevnih aktivnosti. 

 

Ali je atrijska fibrilacija nevarna?

Atrijska fibrilacija običajno ni neposredno življenjsko ogrožajoča, vendar je resna motnja ritma, ker lahko poveča tveganje za krvne strdke, možgansko kap, srčno popuščanje in druge zaplete.

 

Ali imajo otroci lahko aritmije?

Da. Otroci imajo lahko različne motnje ritma, od prehodnih do resnejših. Pri otrocih je treba biti pozoren na palpitacije, omotico, omedlevico, bolečino v prsih, težko sapo, pri dojenčkih pa tudi na bledico, nemir, slabo hranjenje ali hitro dihanje.

Pogovor z zdravnikom

Aritmolog vas bo povprašal po simptomih, kdaj se pojavijo in kako dolgo trajajo, o pridruženih boleznih, zdravilih, življenjskem slogu, stresu, uživanju kofeina ali alkohola ter družinski anamnezi bolezni srca.

Klinični pregled

Zdravnik bo poslušal srce, preveril pulz, izmeril krvni tlak in ocenil morebitne znake motnje ritma ali druge srčno-žilne težave.

Načrt diagnostike

Na podlagi pogovora in pregleda bo zdravnik presodil, katere preiskave so za vas najbolj smiselne.

EKG, Holter ali UZ srca

EKG pokaže srčni ritem v trenutku snemanja. Če se težave pojavljajo občasno, se lahko predlaga Holter monitoring, ki ritem spremlja 24 do 48 ur ali dlje. Po potrebi se opravi tudi ultrazvok srca, ki pokaže zgradbo srca, delovanje srčne mišice in zaklopk.

Dodatne preiskave

Če osnovne preiskave ne pojasnijo težav, lahko aritmolog predlaga dodatno diagnostiko, kot so laboratorijske preiskave ali obremenitveno testiranje.

Razlaga izvidov

Ko so izvidi zbrani, vam bo aritmolog razložil za kakšno motnjo ritma gre. Pri nekaterih je dovolj spremljanje, medtem ko druge zahtevajo zdravila ali dodatne preiskave.

Načrt zdravljenja

Cilj pregleda je, da dobite jasno razlago svojih težav, oceno tveganja in načrt, prilagojen vašemu srcu, simptomom in življenjskemu slogu. Pri nekaterih aritmijah se uvede zaščita pred krvnimi strdki, pri drugih so potrebni dodatni postopki, kot so elektrokonverzija, katetrska ablacija ali vstavitev srčnega spodbujevalnika.

Kako se naročim na aritmološki pregled?

Naročite se lahko prek telefona na 040 229 339 ali pa si rezervirajte termin prek spleta:

Druge storitve v kardiološki ambulanti NYD

Kardiološki pregled
Kardiološki pregled

Kardiološki pregledi in medicinske preiskave za strokovno zdravniško oceno zdravja in delovanja srca ter ožilja pacienta.

Holter monitoring
Holter monitoring

Ta neinvazivna metoda omogoča neprekinjeno spremljanje srčnega ritma za obdobje 24 do 48 ur.

Ultrazvok srca
Ultrazvok srca

ORL nosu je način pregledovanja nosne votline ali z nosnim spekulumom, ali pa tudi s posebno optično napravo, imenovano endoskop.

Mnenja naših pacientov

Kontaktirajte nas

NYD Klinika
Pregled zasebnosti

To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.