Najnovejši prispevki
Prispevki NYD poliklinike iz področja medicine, estetike in kozmetike, ki jih sestavljajo naši strokovnjaki.
Najnovejši prispevki naših strokovnjakov
Preberite najnovejše informacije s področja zdravja in lepote ter sledite zadnjim novostim.
Prispevki NYD klinike iz področja medicine, fizioterapije in estetike, ki jih obljavljajo naši strokovnjaki.
Mladi vozniki niso nujno slabi in neodgovorni vozniki. Vendar pa statistično dokazano povzročijo največ prometnih nesreč, najpogosteje zaradi prevelike hitrosti in precenjevanja lastnih sposobnosti. Če dodamo še uporabo telefona med vožnjo, dobimo kar 400 % večje tveganje za nesrečo. Izobraževanje bodočih voznikov (avtošole) in MDPŠ (Medicina dela, prometa in športa) igrata ključno in zakonsko določeno vlogo pri zmanjševanju tveganj na cestah, zlasti pri preprečevanju nevarnih navad.
Samostojni podjetnik mora poleg okrevanja, misliti še na to kdo bo med odsotnostjo opravljal delo in iz česa bodo poravnane tekoče obveznosti. Predstavljamo najpomembnejše informacije za leto 2026.
Lepa pisarna, rastline in sodobna kuhinja lahko izboljšajo občutek v prostoru. Ne morejo pa nadomestiti nejasnih pričakovanj, kroničnega pomanjkanja kadra, poniževanja, nepredvidljivih urnikov ali potrebe po stalni pripravljenosti.
Nobena hrana ni tako okusna, kot tista, ki jo pojemo med malico v službi. Razloga za to sta dva, na eni strani volčja lakota po več urah intenzivnega umskega ali fizičnega dela, na drugi strani pa možgani kosilo med delom prepoznajo kot nagrado za opravljen trud, kar poveča ugodje. Ne gre pa se samo za okus. Raziskave so dokazale, da so zdravi obroki z uravnoteženo sestavo (več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob, nadzorovan vnos ogljikovih hidratov) med zaposlenimi konkretno zmanjšali utrujenost, povišali raven delovne energije in izboljšali splošno razpoloženje.
Danes je bolniške odsotnosti občutno več kot pred desetletjem. Po podatkih NIJZ se je število izgubljenih delovnih dni v Sloveniji povečalo z okoli 11 milijonov leta 2014 na približno 19,5 milijona v zadnjih letih. Razlogi niso zgolj fizične bolezni. Vedno pomembnejšo vlogo imajo tudi stres, anksioznost, izgorelost in druge posledice sodobnega načina življenja. Delovno okolje se je v zadnjih letih močno spremenilo: pričakovanja so višja, tempo je hitrejši, meja med delom in prostim časom pa vse bolj zabrisana. Stalna dosegljivost, občutek nenehne pripravljenosti in pritisk po večji učinkovitosti lahko dolgoročno pomembno vplivajo na duševno in telesno zdravje zaposlenih — ter posledično tudi na pogostost bolniških odsotnosti.
Ali ste vedeli, da vsak 10. voznik zaspi za volanom v obdobju dveh let? Tveganje med poklicnimi vozniki je najvišje, saj je skoraj 21 % slovenskih voznikov tovornih vozil dokazano kronično utrujenih. Dolgotrajne monotone vožnje, časovni pritiski logističnih podjetij in moten naravni bioritem zaradi dela ponoči, je le nekaj razlogov, da vozniki tovornjakov pogosteje zaspijo za volanom. Ko torej naslednjič govorimo o varnosti poklicnega voznika, poleg tehnične brezhibnosti vozila in upoštevanja prometnih pravil, pomislimo tudi na zdravje človeka za volanom.
Da je človek socialno bitje je zapisano globoko v naših genih. Skozi zgodovino posameznik sam zunaj skupine preprosto ni mogel preživeti, zato se je naša potreba po družbi zapisala v vse kar smo. Če nas torej družba potisne na rob, ali se ne počutimo sprejete in dovolj ljubljene, možgani aktivirajo enake centre kot ob fizični bolečini. Narava nas s to bolečino opozarja, da je izključitev iz skupnosti nevarna za preživetje. Človek torej za dolgo in kakovostno življenje ne potrebuje le zdravega telesa. Potrebuje tudi občutek pristne pripadnosti.
Če bi lahko izbirali, kaj bi raje izbrali, daljše življenje z manjšo kvaliteto, ali krajše življenje z večjo kvaliteto. Verjetno se lahko strinjamo, da dolgo življenje samo po sebi ni dovolj, če ga spremljajo desetletja izčrpanosti, bolečin in izgube samostojnosti. Dolgoživost torej ni le število let, temveč sposobnost, da ta leta tudi dejansko živimo.
Želja po podaljšanju življenja in nesmrtnosti spremlja človeštvo že od začetka civilizacije. Od pitja tekočega zlata do uživanja prahu iz mumij, človeška domišljija zares ne pozna meja. Paradoks pa je, da so ravno ti ‘prestižni načini’ zagotavljanja dolgoživosti pogosto drastično skrajšali življenja. Vsaka generacija je pametnejša in ima na voljo več orodij za sprejemanje varnejših odločitev. Danes zato poznamo glavna področja, ki vplivajo na kvalitetna in dolga leta v starosti: prehrana, telesna aktivnost in spanje. Odločitve, ki jih sprejemamo za naše telo v mladosti, vključno s kajenjem in sposobnostjo sprostitve, se brez milosti pokažejo v starosti. Ključno vprašanje torej ni »Kako dolgo ostati mlad?« temveč: Kako čim dlje ohraniti dobro delovanje srca, možganov, mišic in presnove? Da bomo lahko uživali tudi v starosti.
Odgovor na to vprašanje ni da ali ne. Tako kot pri vsaki terapiji, zdravljenju in konec koncev diagnostični metodi, tudi hujšanje s peptidi nosi določeno tveganje. Nekateri stranski učinki so predvidljivi in jih je mogoče zaobiti z doslednim upoštevanjem navodil zdravnika, medtem ko se drugi prikradejo tudi do najbolj vestnih pacientov. Zagotovo je prva dobra odločitev, ki jo lahko sprejmemo izogibanje uporabi neodobrenih injekcijskih peptidov, ki se jih danes zlahka dobi na spletu.
Reta peptid, Ozempic in Mounjaro se na spletu pogosto pojavljajo v isti sapi, vendar ne pomenijo iste stvari. “Reta peptid” je laičen izraz za retatrutid, raziskovalno molekulo, ki še ni odobrena za rutinsko uporabo. Ozempic je blagovna znamka za semaglutid, odobren predvsem za sladkorno bolezen tipa 2, za zdravljenje debelosti pa sta danes odobreni Wegovy in Mounjaro.
Zagotovo poznate nosečnico ali dve, ki ji ščetkanje zob predstavlja strah in trepet. Izkazalo se je namreč, da se ob ščetkanju istočasno združi več sprožilcev slabosti: povečan žrelni refleks, okus mentola in penasta tekstura zobne paste v ustih. Kljub slabosti se ščetkanja med nosečnostjo nikakor ne sme opustiti. Hormonske spremembe lahko namreč povzročijo, da dlesni postanejo bolj občutljive, otečene in nagnjene h krvavitvam, na zobeh pa se lahko hitreje nabereta zobna obloga in zobni kamen. Zobni kamen ni samo estetska težava, predstavlja vir bakterij in vnetij, ki lahko preko krvnega obtoka neposredno ogrozijo potek nosečnosti in zdravje ploda.
Besedna zveza “peptidi za hujšanje” zveni moderno, znanstveno, skoraj futuristično in je tako na spletu deležna ogromno pozornosti. A pod isto oznako se skrivajo zelo različne stvari. Na enem koncu so strogo regulirana zdravila, kot so semaglutid, tirzepatid in raziskovalni retatrutid. Na drugem koncu so spletni izdelki, ki se prodajajo brez jasnega odmerjanja, brez dokazov o učinkovitosti pri ljudeh in brez zanesljive kontrole kakovosti.
Določena delovna mesta zahtevajo več kot le splošen zdravniški pregled. Delo na višini in delo ponoči zahtevata podrobnejši pregled določenih vidikov zdravstvenega stanja delavca. Natančna ocena vida, ravnotežja in srčno-žilnega sistema so ključni za varno opravljanje dela, kjer lahko že trenutek vrtoglavice, zmanjšane zbranosti ali slabše orientacije pomeni resno tveganje za poškodbo. Prav zato pregledi v okviru medicine dela niso zgolj formalnost, temveč pomemben preventivni ukrep, s katerim se ocenjuje, ali je posameznik sposoben varno opravljati zahtevno delo, tako zase kot za ljudi okoli sebe.
Delo od doma se na prvi pogled zdi skoraj idealno: brez zgodnjega jutranjega vstajanja, brez stresnega čakanja v prometnih kolonah in z možnostjo, da delovni dan preživimo kjerkoli — celo na ležalniku ob bazenu. Vendar pa lahko delo od doma, če nismo previdni in pripravljeni na določene prilagoditve, prinaša tudi neželene posledice, med najpogostejšimi so bolečine v hrbtu, vratu in ramenih.
Zdravljenje brazgotin je široko področje, ki ga zaznamujejo tako specifične lastnosti številnih vrst brazgotin kot tudi vse večje število možnih načinov zdravljenja. Kortikosteroidne injekcije zagotovo ostajajo temelj zdravljenja patoloških brazgotin zaradi dokazane učinkovitosti, dostopnosti in razmeroma varnega profila. Vendar pa sodobna dermatologija vse bolj usmerja zdravljenje k individualiziranim, kombiniranim protokolom, ki upoštevajo vrsto brazgotine, lokacijo, čas trajanja in pacientove pričakovane rezultate.
Tekom življenja vsako telo dobi kakšno brazgotino. Nekatere so komaj opazne, druge pa lahko postanejo moteče, trdovratne in vedno večje. Namesto da bi se umirile, ostanejo dvignjene, rdečkaste, srbeče ali boleče, včasih pa se celo počasi širijo preko meja prvotne poškodbe. Takšne spremembe poznamo kot hipertrofične in keloidne brazgotine. Na žalost je njihovo zdravljenje ‘odporno’ na številne metode, zato je pomen kortikosteroidov še toliko večji.
V nekaterih primerih telo procesa celjenja rane ali poškodbe ne zna pravočasno ustaviti. Rezultat so hipertrofične in keloidne brazgotine, ene izmed najbolj trdovratnih oblik nepravilnega celjenja kože. Dolga leta so jih obravnavali predvsem kot estetski problem, danes pa vemo, da gre za veliko bolj zapleten biološki proces. V ozadju so kronično vnetje, pretirano aktivni fibroblasti, prekomerno nastajanje kolagena in motena komunikacija med celicami kože. Kirurški rezi in številne druge metode jim niso kos, zato zdravljenje s kortikosteroidi že več desetletij ostaja prva izbira pri zdravljenju.
Predstavljajte si, da želite seči po kozarcu vode, a vas nenadoma ustavi ostra bolečina. Takšna težava je zelo pogosta in ima lahko več različnih vzrokov, od preobremenitve do resnejših poškodb.
Ščemenje, zbadanje ali občutek mravljincev v roki, je zagotovo poznan vsakomur, ki je kdajkoli predolgo slonel na eni roki med mednarodnim letom. Včasih pa je lahko prvi znak, da se v telesu dogaja nekaj več.
Bolečina v roki, občutek šibkosti ali hitro utrudljive mišice rok pogosto pripišemo preobremenitvi. Včasih pa se pravi vzrok skriva v vnetju mišic ali tako imenovanem miozitisu. Gre za stanje, pri katerem mišično tkivo ne deluje več normalno, kar lahko pomembno vpliva na gibanje in vsakodnevne aktivnosti.
V sodobnem delovnem okolju, kjer veliko ljudi preživi ure in ure za računalnikom ali pri ponavljajočih se opravilih, postaja ergonomija ena ključnih oblik preventive. Ne gre le za udobje, temveč za dolgoročno zdravje, učinkovitost in zmanjšanje tveganja za poškodbe.
Stres je resen javnozdravstveni problem današnje družbe. Obstajajo zanesljive klinične raziskave, ki dokazujejo, da je stres na delovnem mestu povezan z bistveno večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Visoke obremenitve in dolg delovni čas vodita v povečano tveganje za visok krvni tlak, metabolne motnje in srčno-žilne zaplete. Utrujenost, kot neposredna posledica kroničnega stresa pa posredno poveča tudi tveganje za poškodbe pri delu.
»Kdaj lahko spet treniram?« je eno najpogostejših vprašanj, ki ga športniki zastavijo zdravniku po poškodbi ali bolezni. Odgovor ni preprost. Prehitra vrnitev pomeni veliko tveganje za ponovno poškodbo, prepozna pa lahko vodi v izgubo kondicije, motivacije in pri nekaterih celo v depresijo.
Starost prinaša izkušnje in modrost, ki pripomorejo h globjemu razumevanju življenja in vseh njegovih preizkušenj. Spoznanje, da je tvoje telo manj zmogljivo kot včasih in da potrebuje več podpore, ni vedno enostavno. Je pa zagotovo nujno potrebno, zlasti, če si tudi v starosti želimo ostati varen udeleženec v prometu.
Mnogi vozniki ne vedo, da lahko zdravila, ki jih jemljejo vsak dan - od tistih ki so predpisana s strani zdravnika pa do prehranskih dopolnil, ki jih jemljejo na svojo roko - pomembno vplivajo na njihovo sposobnost varne vožnje. Najnovejše raziskave pravijo, da je 20 % vseh prometnih nesreč povezanih z vplivom zdravil.
Mnogi ne vedo, da se lahko zdravniški pregled za športnike pri specialistu medicine dela, prometa in športa izvaja tudi pri rekreativnih športnikih. Ne samo da se lahko, je tudi izredno pomembno. Namen takšnega pregleda je, ne le ugotoviti trenutno zdravstveno stanje, temveč tudi prepoznati morebitna skrita tveganja, ki bi lahko vplivala na zdravje ali zmogljivosti posameznika. Zdravniški pregled bo športniku med drugim prinesel mirno glavo, da se lahko še naprej varno ukvarja z izbranim športom.
Orožje je lahko neposredno nevarno za tistega, ki z njim obratuje kot tudi za njegovo okolico. Če ste torej pridobili dovoljenje za uporabo orožja, je vaša dolžnost, da z njim tudi odgovorno ravnate, vsekakor pa bo specialist medicine dela, prometa in športa prav tako presodil vašo psihično sposobnost za nošenje in uporabo orožja.
Alkohol je eden izmed glavnih vzrokov za prometne nesreče s hudimi in smrtnimi posledicami. Raziskave kažejo, da kar tretjina voznikov, ki povzročijo smrtne nesreče, vozijo pod vplivom alkohola. V Sloveniji je alkohol močan del kulture, saj praktično ni dogodka, veselega ali žalostnega, ki bi potekal brez alkohola.
Pregled pri psihologu v okviru medicine dela, prometa in športa ni namenjen le oceni duševnega zdravja, temveč predvsem presoji varnosti, zanesljivosti in psihične stabilnosti posameznika pri opravljanju določenega poklica. Nekateri poklici nosijo tako visoko stopnjo odgovornosti, da so pregledi pri psihologu celo obvezni del zdravniškega pregleda, saj morebitne težave lahko ogrozijo njihovo lastno življenje ali življenje drugih.
Slovenščina
English (UK)
Deutsch
Italiano
Українська