Osteoartroza je pogosta med slovenci, a obstajajo dobre tehnike zdravljenja in rehabilitacije za pomoč. Preberite več v tem članku.
Kako se znebiti bolečine v spodnjem delu hrbta: Nasveti in priporočila
Bolečine v križu so pogosto posledica preobremenitve, poškodbe, degeneracije diska ali bolezni hrbtenice. Pravilna diagnoza pri zdravniku je ključna za ugotavljanje vzroka.
Počitek, uporaba ledu ali toplote, nežne vaje za raztezanje in protivnetna zdravila (kot je ibuprofen) lahko pomagajo olajšati bolečino. Posvetujte se z zdravnikom za individualno obravnavo.
Če bolečine v križu trajajo dlje časa, so hude ali se pojavljajo drugi simptomi (npr. mravljinčenje), je obisk zdravnika priporočljiv, da se postavi pravilna diagnoza in začne ustrezno zdravljenje.
Bolečina v spodnjem delu hrbta je glavni vzrok za bolečino, invalidnost in odsotnost z dela pri posameznikih po vsem svetu. Gre za pogosto razširjen simptom med ljudmi vseh starosti in predstavlja veliko socialno-ekonomsko breme. Sama bolečina v spodnjem delu hrbta predstavlja predvsem negativen vpliv na posameznika, družino, skupnost, zdravstvo in ekonomijo. V NYD kliniki se resnosti in razširjenosti bolečine v predelu hrbtenice zavedamo, zato vas vabimo h branju o tem, kako si sami in s pomočjo nas lahko pomagate pri obvladovanju simptomov.
Definicija bolečine v križu
Bolečina v spodnjem delu hrbta oz. laično imenovana »bolečina v križu« je opredeljena kot območje bolečine med spodnjim robom 12 rebra in spodnjo glutealno gubo. Definicija predvsem naslavlja bolečino, ki je dovolj močna, da omeji običajne dejavnosti oz. prekine dnevno rutino za več kot en dan. Bolečina običajno poteka tudi v eno ali obe nogi, kar pomeni, da so pridruženi tudi simptomi nevrološkega izvora. Opisana bolečina je simptom in ne bolezen ter lahko vodi v različna obolenja.
Kako lahko nastane bolečina v spodnjem delu hrbta?
Bolečina v spodnjem delu hrbta lahko nastane zaradi prizadetosti ene izmed številnih anatomskih struktur na tem območju vključno s kostmi, medvretenčnimi ploščicami, sklepi, vezmi, mišicami, živčnimi strukturami ali krvnimi žilami. Glede na izvor bolečine v spodnjem delu hrbta velja nespecifična oz. idiopatska bolečina za najpogostejšo. Pri skoraj vseh osebah, od 85 do 95 % primerov, z bolečinami v spodnjem delu hrbta ni mogoče ugotoviti specifičnega izvora bolečine, saj številne slikovne preiskave, kot so rentgen (RTG), magnetna resonanca (MRI) ali računalniška tomografija, prikažejo enake spremembe na območju spodnjega dela hrbta, kot pri ne-simptomatskih osebah (osebah, ki ne poročajo o bolečini), zato je postavljanje diagnoze o pravem vzroku bolečine zelo zahtevno. Le pri manjšem številu oseb, približno 5-15 % primerov, je bolečino mogoče pripisati določenemu vzroku, kot je osteoporozni zlom, neoplazma, maligna obolenja, travmatski zlom telesa vretenca, hernija, stenoza, spondiloliza, okužba ali vnetna obolenja (npr. aksialni spondiloartritis). V primeru zgoraj navedenih vzrokov je potrebno takšne vzroke prepoznati zgodaj in pričeti s specifičnim zdravljenjem, usmerjenim na odpravljanje vzroka in lajšanje simptomov.
Anatomija
Hrbtenico v našem telesu sestavlja 33 vretenc:
- 7 vretenc v vratnem delu,
- 12 vretenc v prsnem delu,
- 5 vretenc v ledvenem delu,
- 5 zraščenih vretenc v križničnem delu,
- 4 zraščenih vretenc v trtičnem delu.
Hrbtenica je fiziološko oblikovana v dvojno S obliko in omogoča gibe v smeri rotacije, upogiba, iztega in stranskega upogiba. Posamezno vretence je sestavljeno iz telesa, vretenčnega loka, sklepnih odrastkov in trna. Med seboj so vretenca povezana s številnimi vezmi, mišicami, fascijami, sklepi in medvretenčnimi ploščicami. Medvretenčna ploščica, ki se nahaja med dvema telesoma vretenc, je sestavljena iz zunanjega vezivnega obroča in diska, ki se nahaja v notranjosti. Medtem ko se v spinalnem kanalu, ki poteka vzdolž vretenc, nahaja hrbtenjača. Iz hrbtenjače izhaja 31 parov živčnih korenin, ki oživčuje zgornje okončine, trup in spodnje okončine.
Hrbtenica se je skozi razvoj človeštva evolucijsko spreminjala. Sprva so bila telesa naših prednikov prilagojena okolju in razmeram v lovsko-nabiralniški družbi nato pa je skozi stoletja človek razvil pokončno držo, s katero je prinesel večje gravitacijske sile na hrbtenico in posledično povečano tveganje za razvoj različnih obolenj kostno-mišičnega sistema hrbtenice.
Kdo ima predispozicijo za nastanek bolečine v spodnjem delu hrbta
Številni okoljski in osebni dejavniki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek in razvoj bolečine v spodnjem delu hrbta. Dejavniki tveganja, o katerih študije najbolj pogosto poročajo so:
- Psihosocialni dejavniki: Psihosocialni kazalniki tveganja vključujejo stisko oz. tesnobo, depresijo, stres.
- Pridružene kronične bolezni: Podobno velja, da so tudi osebe s pridruženimi kroničnimi bolezni, kot so astma, migrene ali sladkorna bolezen, izpostavljene večjemu tveganju za razvoj bolečine.
- Dejavniki, povezani z delovnim mestom: Dejavniki tveganja, ki so povezani z delovnim mestom, so predvsem težka fizična dela, izpostavljenost vibracijami (npr. vožnja z avtom), nezadovoljstvo na delovnem mestu, nizka socialna podpora, pogosto dvigovanje, ponavljajoči gibi in statična drža (npr. delo za računalnikom).
- Življenjski slog: Večja prevalenca bolečine v spodnjem delu hrbtu so pojavlja tudi pri dejavnikih, ki so povezani z življenjskim slogom, kot so kajenje, debelost in nizka raven telesne dejavnosti.
- Starost: Medtem kot starost velja prav tako za enega izmed dejavnikov tveganja, saj študije ugotavljajo, da pogostost bolečine s starostjo narašča ter je najbolj razširjena v starosti od 60 do 65 let in potem pa postopoma upada.
- Zgodovina podobnih težav: Najmočnejši kazalnik tveganja za ponovno bolečino pa velja zgodovina podobnih težav v preteklosti.
- Genetika: V študijah je bilo ugotovljeno, da je genetski zapis odgovoren za razvoj bolečine v spodnjem delu hrbta v 21 – 67 % primerov.
Kaj prvi korak h ukrepanju ob pojavu bolečine v spodnjem delu hrbta
Večina smernic se strinja, da je prva linija ukrepanje ob pojavitvi akutne bolečine: poiskati nasvet zdravnika, previdnost in počitek. Za lajšanje bolečine se v prvih 48 urah lahko poslužimo tudi hlajenja z ledom ali hladilnimi geli. Pri tem je potrebno paziti, da ledu ali hladilnega gela ne nanašamo neposredno na kožo in da ob pojavitvi rdečine na koži s hlajenjem prenehamo. Rdečina se po navadi pojavi po 10 minutah. Kadar bolečina ne preneha, je druga linija ukrepanja predvsem obisk fizioterapije (konzervativno zdravljenje) in farmakološka terapija. Tretja linija pa predstavlja zadnji možen ukrep, operativno zdravljenje.
Kam lahko vodi ne ustrezno zdravljena bolečina?
Akutna bolečina (t. i. bolečina, ki traja do 48 ur) v spodnjem delu hrbta se v dveh tretjinah primerov razvije v kronično, kar pomeni, da simptomi postanejo trajni (t. i. bolečina, ki traja več kot 3 mesece). Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta se kaže kot neurejen dolgotrajen vzorec periodično ponavljajočih se simptomatskih obdobij, ki se izmenjujejo z manj težavnimi obdobji. Pri razvoju kronične bolečine se pojavi povečano tveganje za nociplastično bolečino, za katero je značilna spremenjena zaznava bolečine in napačna interpretacija bolečinski dražljajev v centralnem živčnem sistemu. V takšnih primerih gre za vztrajanje kronične bolečine, kljub temu, da jasnega anatomskega vzroka ni, kar pomeni, da je delovanje centralno živčnega sistema napačno in posledično nam sporoča napačne informacije glede bolečine. Obvladovanje takšne bolečine je zahtevno in zahteva biopsihosocialni pristop, ki temelji na upoštevanju vseh dejavnikov, ki bi potencialno lahko vplivali na poslabšanje bolečine:
Kako lahko predhodno oz. preventivno preprečimo pojav bolečine?
- Telesna aktivnost: Telesna vadba ima pozitiven učinek pri preprečevanju bolečine v hrbtu in posledično zmanjšanja števila dni odsotnosti iz dela zaradi bolečine. Priporočeno je predvsem upoštevanje smernic Svetovne zdravstvene organizacije, ki narekuje, da je v enem tednu primerno izvesti 150 – 300 min zmerne aerobne vadbe (posameznik med vadbo lahko govori) ali 75 – 150 min visoko intenzivne aerobne vadbe (posameznik med vadbo lahko spregovori le nekaj besed).
- Edukacija: Informiranje ter izobraževanje o bolečini in njenih vzrokih izboljša razumevanje prognoze obolenja in pozitivno vpliva na samo zdravljenje (krepi motivacijo).
- Ergonomija: Ustrezna ergonomska prilagoditev delovnega mesta omogoča zmanjšanje fizičnega stresa na telo. Predvsem je pomembno pravilno rokovanje z dvigovanjem težjih bremen in ureditev dela, ki se opravlja sede.
- Zmanjšanje spremenljivih dejavnikov tveganja: Potrebno je prepoznati dejavnike, ki jih je mogoče spremeniti in jih poskušati odpraviti. Najpogostejši spremenljivi dejavniki tveganja so:
- Dejavniki življenjska sloga (prekomerna telesna teža, kajenje, uživanje alkohola, telesna ne dejavnost in sedentarno vedenje),
- telesni dejavniki (telesna pripravljenost, gibljivost, mišična jakost muskulature trupa),
- psihosocialni dejavniki.
V NYD kliniki učinkovito odpravljamo bolečine v spodnjem delu hrbta
Najnovejše raziskave so pokazale, da so bile za zmanjšanje intenzivnosti bolečine najbolj učinkoviti pristopi: hladne obloge (v akutni fazi oz. do 48 ur od pojava bolečine), toplotne obloge (v kronični fazi oz. več kot 2 mesece vztrajajoča bolečina), manualna terapija, fizikalni agensi (laser, toplotna terapija, elektroterapija) in vadba za krepitev. Nekatere vrste pristopov omogočamo tudi v naši NYD kliniki:
- Manualna terapija: poslužujemo se več tehnik, kot so mobilizacija, trigger points z namenom odpravljanja bolečine, izboljšanja pretoka krvi in reorganizacije kolagenskih vlaken v mehkih tkivih ipd.
- Kinezioterapija: s poudarkom na krepitvi muskulature trupa. Krepitev trebušnih in spinalnih mišic povečuje stabilizacijo trupa in kontrolo intraabdominalnega tlaka ter posledično prek teh dveh mehanizmov zmanjšuje stres na medvretenčne ploščice.
- Tecar terapija: za izboljšanje pretoka krvi in obnove metabolnih procesov v telesu.
- Terapija z laserjem: za pospešitev samo regeneracije, celjenja in odpravljanja bolečine.
- Kinesiotaping: služi kot dopolnilna metoda ostalim terpijam.
- Preventivno svetovanje o pravilnem ergonomskem rokovanju na delovnem in v domačem okolju.
Osredotočite se na svoje zdravje in pričnite z obvladovanjem bolečine v spodnjem hrbtu pravočasno že v akutni fazi. Za lažje razumevanje vzrokov za bolečino in odpravljanje njenih posledic smo vam na voljo v naši NYD kliniki.
Preberite več prispevkov:
Poškodbe gležnja bodo veliko bolj moteče in naporne, če si ne preberete tega članka. Preberite katere poškodbe obstajajo in kako ukrepati.
Utesnitveni sindrom rame se da tudi preprečiti oziroma ga oskrbeti. Želite vedeti, kaj pri tem lahko storite sami? Preberite si članek o skriti bolečini rame.
Sindrom karpalnega kanala je pogosta novodobna težava, ki se pogosto pojavlja prav zaradi izpostavljenosti zapestja med uporabo digitalnih naprav.