Boljša malica, večja učinkovitost zaposlenih
Kazalo
Nobena hrana ni tako okusna, kot tista, ki jo pojemo med malico v službi. Razloga za to sta dva, na eni strani volčja lakota po več urah intenzivnega umskega ali fizičnega dela, na drugi strani pa možgani kosilo med delom prepoznajo kot nagrado za opravljen trud, kar poveča ugodje.
Ne gre pa se samo za okus. Raziskave so dokazale, da so zdravi obroki z uravnoteženo sestavo (več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob, nadzorovan vnos ogljikovih hidratov) med zaposlenimi konkretno zmanjšali utrujenost, povišali raven delovne energije in izboljšali splošno razpoloženje.
Zakaj zdrav obrok poveča produktivnost?
Raziskave dokazujejo, da zdrav obrok pozitivno vpliva na delovno učinkovitost preko naslednjih mehanizmov:
- Pomaga ohranjati stabilnejšo raven glukoze in s tem enakomernejšo mentalno zmogljivost.
Obroki z nižjo glikemično obremenitvijo povzročijo manjši porast glukoze po jedi. To je ključno za stabilno energijo, boljše delovanje možganov in dolgoročno zdravje. Ko krvni sladkor ne naraste strmo, se telo izogne nevarnim nihanjem, ki neposredno vplivajo na naše vsakodnevno počutje. - Lahko podpira spomin in nekatere kognitivne sposobnosti.
Zdrav obrok z nizkim glikemičnim indeksom, omega-3 maščobami in holinom preprečuje nenehna nihanja glukoze v krvi, kar neposredno ščiti volumen hipokampusa, izboljšuje sinaptično plastičnost ter zagotavlja stabilen dotok nevronskega goriva za dolgoročni spomin in učenje.
- Pri izmenskem delu lahko zdrav obrok pomaga zmanjšati utrujenost.
V randomizirani navzkrižni raziskavi zdravstvenih delavcev je zagotavljanje zdravih obrokov, prigrizkov in vode pri izmenskih delavcih zmanjšalo utrujenost za 31,1 %, povečalo občutek energije oziroma živahnosti za 15,3 % in zmanjšalo skupno motnjo razpoloženja za 42,7 %. - Zdrava prehrana na delovnem mestu lahko vpliva na splošno prehranjevanje zaposlenega tudi doma.
To lahko na dolgi rok izboljša prehranske navade in splošno zdravje ter posredno zmanjša število bolniških. - Kakovost prehrane ima dokazano dolgoročen učinek na kognitivno delovanje človeka, vključno z izvršilnimi funkcijami in hitrostjo procesiranja informacij. Zaposleni lahko tako tudi v starosti delajo učinkovito.
Zdrava prehrana torej ni instant gorivo za večjo produktivnost. Njeni učinki so vidni predvsem na dolgi rok s stabilno energijo, manj utrujenosti, izboljšanimi kognitivnimi funkcijami in dolgoročnim izboljšanjem zdravja.
Hidracija je del kognitivne učinkovitosti
Voda in hidracija sta ključni za človeško telo, saj tvorita osnovo za celični metabolizem, uravnavanje telesne temperature in vzdrževanje volumna krvi. Nenazadnje voda predstavlja od 50 do 60 % celotne telesne mase.
Hidracija vpliva na vse organske sisteme:
- Preprečuje krčenje možganov.
Že blaga dehidracija (1–2 % izgube telesne teže) povzroči kratkotrajno zmanjšanje volumna možganskega tkiva. To neposredno poslabša zbranost, spomin in hitrost procesiranja informacij. - Uravnava razpoloženje.
Že blaga dehidracija zmanjša volumen krvi in dotok kisika v možgane, kar občutimo kot utrujenost. Možgani pomanjkanje vode zaznajo kot fiziološki stres, zaradi česar telo začne izločati hormon kortizol, ki sproža občutke tesnobe in razdražljivosti. Poleg tega lahko rahel upad volumna možganskega tkiva privede do dehidracijskih glavobolov, ki vplivajo na splošno počutje in zmanjšajo toleranco za vsakodnevni stres. - Vzdržuje volumen krvi.
Voda sestavlja večji del krvne plazme. Ob dehidraciji se volumen krvi zmanjša, kar povzroči gostejšo kri. Srce mora zato delati hitreje in z večjim naporom, da potisne kisik do mišic in organov. - Skrbi za termoregulacijo.
Voda omogoča znojenje, ki je primarni mehanizem telesa za hlajenje. Brez zadostne hidracije telo ne more učinkovito odvajati toplote, kar vodi do pregrevanja in hitre fizične izčrpanosti. - Filtrira toksine skozi ledvice.
Ledvice potrebujejo zadostne količine vode za filtriranje odpadnih snovi iz krvi in njihovo izločanje preko urina. Kronična dehidracija močno poveča tveganje za nastanek ledvičnih kamnov in kroničnih bolezni ledvic. - Skrbi za absorpcijo hranil v črevesju.
Podpira delovanje prebavnih encimov in vzdržuje optimalno teksturo blata s katero preprečuje zaprtje.
Kako svojim zaposlenim zagotoviti zdrav obrok?
Najboljše rezultate daje skupek ukrepov:
- Ponudba zdravega obroka v menzi.
V menzi, hladilniku ali avtomatu naj bodo redno na voljo voda in nesladkani napitki, sadje in zelenjava, jogurti oziroma ustrezne alternative, oreški v primernih porcijah, polnovredni sendviči, jedi z virom beljakovin, možnosti z manj soli in visoko predelanih sestavin. Nekatera podjetja se odločijo za stalno brezplačno ponudbo sadja in čaja, kar je lepa gesta in konkreten pokazatelj da je vodstvu mar za svoje zaposlene. - Cenovna dostopnost zdravega obroka.
- Zagotovljen čas za malico.
Nekaj minut za obrok med odgovarjanjem na klice ali stoje ob delovni postaji, ni kakovosten odmor. - Dostop do sveže hrane v vseh izmenah.
Zaposleni v nočni izmeni, poklicni vozniki, zdravstveno osebje in delavci v proizvodnji potrebujejo drugačne rešitve kot zaposleni v pisarni. - Dostop do pitne vode na večih mestih blizu samega delovnega mesta;
- Vodena izobraževanja na temo zdrave prehane in ustrezne hidracije.
Pred spremembo ponudbe je smiselno ugotoviti, kaj zaposleni dejansko potrebujejo in česa ne uporabljajo. Program, zasnovan brez njihovega sodelovanja, lahko ponuja zdravo hrano, ki je nihče ne želi ali je zaradi urnika ne more zaužiti.
Specialist medicine dela, prometa in športa je tukaj lahko v veliko pomoč. Ker pozna zdravstvena tveganja in dejanske obremenitve posameznih delovnih mest, lahko pomaga oceniti, katere spremembe so za zaposlene najbolj smiselne: od organizacije odmorov in prehrane pri izmenskem delu do sodelovanja z dietetikom pri pripravi ustreznejše ponudbe obrokov. Cilj ni zaposlenim predpisovati, kaj morajo jesti, temveč ustvariti okolje, v katerem je zdrava izbira tudi najlažja izbira.
Viri:
Leedo E, Beck AM, Astrup A, Lassen AD. The effectiveness of healthy meals at work on reaction time, mood and dietary intake: a randomised cross-over study in daytime and shift workers at an university hospital. Br J Nutr. 2017 Jul;118(2):121-129. doi: 10.1017/S000711451700191X. PMID: 28820084.
Jensen JD. Can worksite nutritional interventions improve productivity and firm profitability? A literature review. Perspect Public Health. 2011 Jul;131(4):184-92. doi: 10.1177/1757913911408263. PMID: 21888121.
Hyży A, Jaworski M, Cieślak I, Gotlib-Małkowska J, Panczyk M. Improving Eating Habits at the Office: An Umbrella Review of Nutritional Interventions. Nutrients. 2023 Dec 12;15(24):5072. doi: 10.3390/nu15245072. PMID: 38140338; PMCID: PMC10745686.
Preberite več prispevkov:
»Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
