Cilj ni večna mladost, cilj je kvalitetna starost
Kazalo
Želja po podaljšanju življenja in nesmrtnosti spremlja človeštvo že od začetka civilizacije. Od pitja tekočega zlata do uživanja prahu iz mumij, človeška domišljija zares ne pozna meja. Paradoks pa je, da so ravno ti ‘prestižni načini’ zagotavljanja dolgoživosti pogosto drastično skrajšali življenja.
Vsaka generacija je pametnejša in ima na voljo več orodij za sprejemanje varnejših odločitev. Danes zato poznamo glavna področja, ki vplivajo na kvalitetna in dolga leta v starosti: prehrana, telesna aktivnost in spanje. Odločitve, ki jih sprejemamo za naše telo v mladosti, vključno s kajenjem in sposobnostjo sprostitve, se brez milosti pokažejo v starosti. Ključno vprašanje torej ni »Kako dolgo ostati mlad?« temveč: Kako čim dlje ohraniti dobro delovanje srca, možganov, mišic in presnove? Da bomo lahko uživali tudi v starosti.
Kronološka vs biološka starost
Ko govorimo o starosti zagotovo vsi najprej pomislimo na kronološko starost, torej koliko let je že minilo odkar smo se rodili. Vedno bolj uveljavljena in po mnenju mnogih celo pomembnejša pa je biološka starost, torej kako »stari« so naši organi in tkiva glede na delovanje, presnovne dejavnike in določene molekularne označevalce. Biološko starost lahko medicinsko merimo z naprednimi laboratorijskimi testi, kot so analiza epigenetskih sprememb na DNK (metilacija), merjenje dolžine telomerov in pregled specifičnih vnetnih ter organovnih biomarkerjev v krvi. Poleg laboratorija zdravniki ocenjujejo tudi funkcionalnost telesa s testi prožnosti ožilja, mišične moči in kardiorespiratorne sposobnosti (VO2 Max).
Dolgoživost se pogosto zamenjuje z željo po večni mladosti, vendar to nista sopomenki. Bistvo dolgoživosti je prestaviti pojav kroničnih bolezni na poznejše obdobje, ohraniti samostojnost ter zmanjšati leta, preživeta z omejitvami. Vsak izmed nas ima v življenju nekoga ljubega, ki je starejši, zato vsak izmed nas ve, kako zelo boleče je spremljati njegovo počasno usihanje.
Katera navada ima najmočnejše dokaze?
Če bi se morali odločiti samo za eno področje, je to zagotovo gibanje. Pomislimo za trenutek na naše prednike, koliko so morali prehoditi, da so v sosednjo vas prenesli sporočilo. Gibanje je v naših genih in dokazano je bilo, da ga naše telo potrebuje. Raziskave pravijo, da se tveganje za prezgodnjo smrt in kronične bolezni močno zmanjša pri tistih, ki iz skoraj popolne nedejavnosti preidejo že na vsaj nekaj gibanja. Z drugimi besedami vsako gibanje pa naj se zdi še tako majhno šteje!
Vse večji pomen danes pridobivata tudi aeorbna vadba in vadba za moč. Primeri aerobne vadbe so hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje in ples. Vse omenjene aktivnosti učinkovito krepijo srčno-žilni sistem, izboljšujejo porabo kisika (VO2 Max) in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni. Vadba za moč pa ohranja mišično maso, gostoto kosti in presnovno zdravje, kar skupaj preprečuje krhkost telesa v starosti.
Čeprav aerobna vadba in vadba za moč vsaj na začetku zahtevata določene strokovne usmeritve (beri: pomoč fizioterapevta), obstajajo ukrepi, ki jih lahko sami sprejmemo že danes doma. Prekinimo dolgotrajno sedenje! Sodoben način življenja je sedeč, zato ga je treba zavestno konstantno spreminjati. Vsakourne pavze z razgibavanjem in kratkim sprehodom ter uporaba stopnic namesto dvigala, so za začetek enostavne in popolnoma izvedljive izboljšave.
Ali obstaja »anti-aging« prehrana?
Tako kot ni čudežnega zdravila (vsaj zaenkrat), ki bi znalo upočasniti staranje, tudi ni čudežnega živila. Najbolj obetavne rezultate danes prinaša kvaliteten vzorec prehranjevanja podoben mediteranski prehrani: veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov in semen, olivno olje oziroma druge nenasičene maščobe, dovolj kakovostnih beljakovin ter manj ultraprocesirane hrane, dodanega sladkorja in velikih količin predelanega mesa.
Uživanje prehranskih vlaknin dokazano podaljšuje življenjsko dobo, saj vsebuje:
- Beta-glukane (v ovsu in ječmenu), ki znižujejo holesterol in uravnavajo krvni sladkor,
- Cerealne vlaknine (v polnozrnatih žitih in otrobih), ki klinično najmočneje zmanjšujejo splošno umrljivost in ščitijo prebavila,
- Pektin (v jabolkih in agrumih), ki deluje protivnetno in učinkovito znižuje krvni tlak,
- Odporni škrob in inulin (v stročnicah, česnu in ohlajenem krompirju), ki krepita črevesni mikrobiom ter zmanjšujeta sistemska vnetja.
Vitkost ni ultimativna rešitev
Pomembno je, da že enkrat spustimo standarde suhost = lepota. Ste že videli starostnika, ki je zelo suh, hkarti pa zgleda močan in mladosten? Pomembno je namreč, da na ta koncept pogledamo z vidika starosti, saj se evropsko prebivalstvo stara, prepričanja, ki jih imamo v mladosti pa se v starosti še bolj zakoreninijo. To ne pomeni, da zagovarjamo debelost. Vemo namreč, da je visceralna maščoba velik dejavnik tveganja za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, hiperlipidemijo in jetrno zamaščenost. Varna in zdravniško vodena izguba telesne teže je v takem primeru nujna in zdravilna.
Zagovarjamo energijsko ravnovesje, prilagojeno vsakemu telesu posebaj in uživanje kakovostnih živil kot gradnikov kvalitetne prehrane.
Je spanec res del strategije dolgoživosti?
Morda že prežvečeno sporočilo, vendar zelo resnično in pomembno. Spanje je ključno za dobro zdravje! Med spanjem se uravnavajo presnova glukoze, imunski odziv, krvni tlak, apetit, spomin in regeneracija tkiv.
Tukaj so sodobna priporočila glede dolžine spanja po starosti:
- Dojenčki (4–12 mesecev): 12 do 16 ur (vključno s počitki čez dan).
- Malčki in predšolski otroci (1–5 let): 10 do 14 ur.
- Šolski otroci (6–12 let): 9 do 12 ur za optimalen kognitivni razvoj.
- Najstniki (13–18 let): 8 do 10 ur zaradi intenzivnih hormonskih sprememb.
- Odrasli (18–64 let): 7 do 9 ur (spanje, krajše od 7 ur je dokazano povezano s povečanim tveganjem za kronične bolezni in krajšo življenjsko dobo).
- Starostniki (65 let in več): 7 do 8 ur.
Pomembna pa ni le dolžina. Glasno smrčanje, prekinitve dihanja, jutranji glavoboli, nemiren spanec ali izrazita dnevna zaspanost lahko kažejo na motnjo spanja, na primer obstruktivno apnejo. V takem primeru aplikacija za spanje ni rešitev; potrebna je klinična zdravniška ocena.
Je še čas da nekaj spremenim?
Seveda. Tudi pri 70ih lahko vplivate na svoje počutje, kvaliteto življenja in ohranjanje samostojnosti. Zagotovo bo vaš program za dolgoživost drugačen od nekoga, ki se v Kliniki NYD oglasi pri svojih 40ih, a ravno to je lepota funkcionalne medicine. Prilagojeno vsakemu posebaj. Ključna je vaša želja in spoznanje, da si želite svoje telo in um podpreti tako, da boste lahko vsak trenutek prisotni in uživali.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.
