Erektilna disfunkcija: vodič po vzrokih, simptomih in zdravljenju

Kazalo

    Erektilna disfunkcija je nezmožnost moškega, da doseže ali ohrani dovolj trdno erekcijo za spolni odnos. Pogosteje se pojavlja pri starejših od 40.let in je vedno bolj pogosta po celem svetu. Vzroki nastanka erektilne disfunkcije so raznoliki in vključujejo organske, psihogene in mešane dejavnike, ki so pogosto prepleteni s komorbidnostmi, kot so sladkorna bolezen, kardiovaskularne bolezni in nevrološke motnje.

    Kaj je erektilna disfunkcija?

    Erektilna disfunkcija, ali z drugim izrazom impotenca, je opredeljena kot neuspeh pri doseganju ali vzdrževanju erekcije penisa za spolni odnos. Nekateri stanje definirajo kot erektilno disfunkcijo, samo v primeru da traja več kot šest mesecev.

    Pri kom se erektilna disfunkcija pogosteje pojavi?

    Pogosteje se pojavi pri moških, starih 40 let in več. Njena razširjenost narašča s starostjo in drugimi sočasnimi boleznimi. Ker je tematika spolnosti, zlasti pri starejši populaciji, še vedno ‘tabu’, natančnih informacij o razširjenosti erektilne disfunkcije žal ni. Pri starosti 40 let je prizadetih približno 40 % moških, medtem ko jih bo 70 % poročalo, da imajo erektilno disfunkcijo do starosti 70 let. Ker se svetovno prebivalstvo stara, ocene kažejo, da bo erektilna disfunkcija do leta 2025 prizadela 322 milijonov moških po vsem svetu.

    Zakaj nastane erektilna disfunkcija?

    Vzrokov za erektilno disfunkcijo je mnogo, ponavadi se med seboj prepletajo. V osnovi gre lahko za psihološko ali organsko etiologijo. Depresija, tesnoba zaradi neučinkovitosti in druge spolne motnje so lahko močni dejavniki, ki prispevajo k vztrajanju erektilne disfunkcije, tudi če obstajajo organski vzroki. 

     

    Drugi vzroki za nastanek erektilne disfunkcije vključujejo: 

     

      • Staranje.
        Kot smo že omenili, je erektilna disfunkcija pogostejša pri starejših moških. S staranjem prihajajo v ospredje zlasti bolezni povezane s srčno-žilnim sistemom, kot je na primer hipertenzija, presnovni sindrom ter sladkorna bolezen, ki hkrati vplivajo na vzdrževanje erektilne disfunkcije.

      • Nevrološke bolezni, kot je multipla skleroza.

      • Hormonske bolezni, kot je hipogonadizem, ščitnica.

      • Travmatske poškodbe npr. zlomi medenice, poškodbe hrbtenjače.

      • Hiperlipidemija.

      • Debelost.
        Debelost je povezana s 50-odstotnim povečanjem verjetnosti za pojav erektilne disfunkcije, v primerjavi z moškimi z normalno težo. Ena tretjina debelih moških z erektilno disfunkcijo, ki so se vključili v program hujšanja, je odpravila simptome erektilne disfunkcije v 2 letih.

      • Kajenje.
        Pri kadilcih, ki so prenehali kaditi, se je kakovost erekcije po enem letu izboljšala za 25 %.

      • Spalna apneja.

      • Kronična obstruktivna pljučna bolezen.

      • Glavkom.

      • Depresija.
        Bolniki z depresijo imajo skoraj 40 % večjo verjetnost, da bodo imeli erektilno disfunkcijo kot moški brez depresije. Nasprotno pa je pojavnost depresije pri moških z erektilno disfunkcijo skoraj 3-krat večja.

      • Hiperplazija prostate.
        Večina moških, do 72 %, s simptomatsko BPH, bo imela tudi erektilno disfunkcijo. Po radikalni odstranitvi prostate, na primer v primeru raka prostate, lahko 85 % pričakuje erektilno disfunkcijo po operaciji.

      • Zdravila, kot so antidepresivi, antihipertenzivi, antipsihotiki, opioidi in rekreacijske droge.
        Zdravila na recept naj bi povzročila eno četrtino vseh primerov erektilne disfunkcije. Od 12 v splošni populaciji najpogosteje predpisanih zdravil, jih 8 navaja erektilno disfunkcijo kot možen stranski učinek.

      • Srčno-žilne bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, možganska kap.
        Srčno-žilne bolezni so zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek erektilne disfunkcije. Skoraj 50 % moških z znano boleznijo koronarnih arterij ima pomembno erektilno disfunkcijo. Del razloga za to je, da so koronarne arterije in kavernozne arterije penisa podobne velikosti in se nagibajo k podobnemu razvoju aterosklerotičnih težav. Ker so kavernozne arterije majhne, ​​lahko prej razvijejo blokade zaradi aterosklerotičnih plakov. Erektilna disfunkcija je tako pomemben pokazatelj osnovne srčne bolezni. Približno 40 % moških z erektilno disfunkcijo, bo imelo hipertenzijo, medtem ko bo imelo 35 % vseh hipertenzivnih moških tudi erektilno disfunkcijo. Že v tem podatku, se kaže velik sopliv obeh stanj drug na drugega.

    Ali imajo kolesarji večje tveganje za nastanek erektilne disfunkcije?

    To ni zgolj ena izmed govoric, temveč pomembna tema današnjih raziskav. Tradicionalni dirkalni kolesarski sedeži namreč povzročajo precejšen pritisk neposredno na perinealne živce ter pudendalne in kavernozne arterije, kar nakazuje, da bi lahko predstavljali potencialno težavo za kolesarje. Ena izmed večjih raziskav na to temo, je pokazala znatno povečano tveganje za erektilno disfunkcijo pri kolesarjih.

    Kako se diagnosticira erektilna disfunkcija?

    Kot pri vsaki patologiji, bo zdravnik vašo obravnavo začel z anamnezo in kliničnim pregledom. Pripravite se na dokaj osebna vprašanja o spolni zgodovini, pri čemer je ključnega pomena, da ste iskreni. S tem boste zdravniku lahko pomagali pri učinkovitejši diagnostiki in zdravljenju.

    Pripravili smo primer vprašanj, ki vam jih običajno zastavi zdravnik, zato da se boste lahko nanje bolje pripravili:

    1. Ali trenutno jemljete kakšna zdravila, vključno z zdravili na recept, zdravili brez recepta, zeliščnimi dodatki, prehranskimi dopolnili in nemedicinskimi zdravili?
    2. Ali imate diagnosticirano depresijo ali anksioznost?
    3. Ali imate diagnosticirano srčno-žilno bolezen?
    4. Ste pogosto pod stresom?
    5. Ali imate težave v odnosu s parterjem?
    6. Kako pogosto lahko dobite erekcijo?
    7. Kako trde so vaše erekcije?
    8. Kako dolgo lahko vzdržujete erekcijo?
    9. Ali izgubite erekcijo, ker ejakulirate prej, kot bi želeli?
    10. Kdaj ste prvič opazili simptome erektilne disfunkcije?
    11. Kaj točno se je zgodilo, ko ste imeli prve simptome erektilne disfunkcije?
    12. Ali ste imeli erekcije ponoči ali zjutraj?

    Lahko, da bo zdravnik želel govoriti tudi z vašim partnerjem. Tukaj je seveda odločitev vaša, je pa pomembno, da se zavedate, da lahko partner ponudi dodaten vpogled v možne vzroke.

     

    Zdravnik bo nato naročil teste, za potrditev diagnoze in ugotovitev vzrokov erektilne disfunkcije.
    Ti testi lahko vključujejo: 

     

    • Popolno krvno sliko, 
    • Vrednosti lipidov, 
    • Parametre delovanja jeter,
    • Parametre delovanja ledvic,
    • Teste ščitnice,
    • Merjenje vrednosti testosterona,
    • Analizo urina,
    • Dopplerjev ultrazvok penisa.
    • Teste, ki merijo, ali se živci v vašem penisu odzivajo na vibracije (bioteziometrija penisa).
    • Aplikacijo zdravil, ki začasno povzročijo erekcijo vašega penisa (vazoaktivna injekcija).
    • Magnetno resonančni angiogram (MRA).

    Metode zdravljenja erektilne disfunkcije

    Zdravljenje erektilne disfunkcije bo odvisno od osnovnega vzroka. Možnosti zdravljenja lahko vključujejo:

     

    1. Kardiovaskularno vadbo.
      Energična kardiovaskularna vadba vsaj 45 minut trikrat na teden lahko pomaga odpraviti nekatere primere blage erektilne disfunkcije. Kardiovaskularne vaje lahko vključujejo hitro hojo, tek, plavanje, kolesarjenje in skakanje vrvi.

    2. Spremembo življenjskega sloga.
      V to kategorijo uvrščamo opustitev kajenja, pitja alkohola in odprava debelosti, v primeru da je prisotna.

    3. Pogovor s spolnim terapevtom.
      Marsikateri partnerski odnos ni več enak po pojavu erektilne disfunkcije. Spolnost je za marsikoga namreč še vedno težavna tematika, ki lahko vodi do nastanka zadržanosti, sramu in občutkov ne izpopolnjenosti v partnerski zvezi. Pogovor s strokovnjakom lahko razreši marsikatero težavo.

    4. Peroralna zdravila, ki pomagajo povečati pretok krvi v vaš penis.
      Ta zdravila vključujejo sildenafil (Viagra®), vardenafil (Levitra®), tadalafil (Cialis®) ali avanafil (Stendra®). Peroralna zdravila začnejo delovati v eni uri.

    5. Penilna nizkointenzivna osredotočena terapija z udarnimi valovi.
      To neinvazivno zdravljenje izboljša pretok krvi z uporabo zvočnih valov. Lahko traja dva meseca, da opazite izboljšanje.

    6. Zdravila, ki si jih injicirate neposredno v penis, da ustvarite erekcijo, vključno z alprostadilom (Caverject®), papaverinom (Papacon®), fentolaminom (Regitine®) ali kombinacijo več zdravil. Zdravila za injiciranje začnejo delovati v 10 minutah.

    7. Naprava za vakuumsko zoženje (črpalka penisa).

    8. Nadomestno zdravljenje s testosteronom, ki je na voljo v obliki gela, injekcije in obližev. Nadomestno zdravljenje s testosteronom začne delovati v štirih tednih.

    9. Postopek implantacije penisa.
      V penis se vstavi naprava, z namenom njegove otrditve. Naprava ne vpliva na občutek, lulanje ali čutenje orgazma.

    Ali lahko erektilno disfunkcijo preprečimo?

    Preprečitev zgoraj opisanih dejavnikov tveganja, zagotovo lahko naredi veliko za preventivno erektilne disfunkcije. Preventiva erektilne disfunkcije vključuje:

     

    • Zmanjšanje holesterola;
    • Fizična aktivnost, izvajanje kardiovaskularnih vaj, kot sta tek ali kolesarjenje.
    • Ohranjanje zdrave telesne teže.
    • Kakovosten spanec.
    • Uživanje zdrave hrane z nizko vsebnostjo nasičenih maščob.
    • Prenehanje kajenja.
    • Zmanjšanje ali prenehanje pitja.

    Kakšno prognozo imajo bolniki z erektilno disfunkcijo?

    Prognoza bolnikov z erektilno disfunkcijo, bo odvisna od vzroka. Psihoseksualni vzroki imajo na splošno dober odziv na svetovanje, večina drugih vzrokov pa se ugodno odzove na peroralne zaviralce PDE-5. Skoraj vsakega bolnika je mogoče uspešno zdraviti s trenutno razpoložljivimi terapijami.

    Ali je erektilna disfunkcija ozdravljiva?

    Na srečo je erektilna disfunkcija skoraj vedno ozdravljiva.

    Zakaj je erektilna disfunkcija lahko nevarna?

    Mnogi ne vedo, ali pa tega ne vzamejo dovolj resno, da je erektilna disfunkcija dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Raziskave so pokazale, da so bolniki z erektilno disfunkcijo, imeli 44 % več srčno-žilnih dogodkov, 62 % več miokardnih infarktov, 39 % več kapi in 25 % večje tveganje smrti v primerjavi z bolniki brez ED. 

     

    Poleg tega lahko erektilna disfunkcija povzroči precejšnjo čustveno škodo bolniku in njegovemu partnerju ter pomembno vpliva na kakovost njunega življenja.

    Kaj lahko storim, če ima moj partner erektilno disfunkcijo?

    Čeprav je to lahko za moškega občutljiva tema, spodbujajte odprto komunikacijo. Opomnite svojega partnerja, da ni sam, da sta v tem skupaj in da obstaja ogromno terapevtskih možnosti, ki so zelo učinkovite pri zdravljenju erektilne disfunkcije. Spodbujajte zdrave navade in skupno življenje. Čeprav je spolnost pomemben del partnerske zveze, sega ta daleč preko meja. Vzpostavite močan odnos s partnerjem, ki se bo le še okrepil z vsako izkušnjo.

    Vhod v NYD kliniko

    Viri

    Leslie SW, Sooriyamoorthy T. Erectile Dysfunction. [Updated 2024 Jan 9]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK562253/

    Cleveland Clinic. Erectile Dysfunction. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/10035-erectile-dysfunction. (Citirano: 01.05.2024).

    McMahon CG. Current diagnosis and management of erectile dysfunction. Med J Aust. 2019 Jun;210(10):469-476. doi: 10.5694/mja2.50167. Epub 2019 May 17. PMID: 31099420.

     

    Preberite več prispevkov:

    Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.

    Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.

    »Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.

    Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.

    NYD Klinika
    Privacy Overview

    This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.