Kako izboljšati delovno okolje, da zaposleni ne bodo odhajali?
Kazalo
Lepa pisarna, rastline in sodobna kuhinja lahko izboljšajo občutek v prostoru. Ne morejo pa nadomestiti nejasnih pričakovanj, kroničnega pomanjkanja kadra, poniževanja, nepredvidljivih urnikov ali potrebe po stalni pripravljenosti.
Delovno okolje ni samo prostor. Je način, kako je delo organizirano.
Zaposleni lahko sedi na najboljšem ergonomskem stolu in je kljub temu izpostavljen škodljivemu delovnemu okolju, če je njegovo psihično zdravje na udaru. Raziskave so pokazale, da zaposlenim največ stresa povzročajo:
- Visoke delovne zahteve;
- Občutek, da nad svojim delom nimajo nadzora;
- Šibka podpora vodje;
- Škodoželjnost med sodelavci;
- Občutek nepravičnosti;
- Neravnovesje med vloženim trudom in nagrado.
To ne pomeni, da bo vsak zaposleni v takem delovnem okolju razvil duševno motnjo. Potrebno pa se je zavedati, da je organizacija dela in tip ljudi, ki sestavljajo ekipo pomemben dejavnik, ki določa ali je delovno okolje spodbudno ter optimalno ali ne.
Uskladite zahteve z dejanskimi zmogljivostmi ekipe
Občasna obdobja večje obremenitve so v številnih dejavnostih neizogibna. Če jih vodje dobro skomunicirajo in ustvarijo ekipni duh, ki temelji na sopomoči in seveda zasluženi nagradi, potem lahko ta obdobja delujejo celo stimulativno.
Problem nastane, kadar visoka obremenitev postane del vsakdana.
Da se to prepreči, je treba redno preverjati:
- Ali je število zaposlenih ustrezno glede na obseg dela?
- Ali je čas za posamezne projekte realen?
- Ali so določene naloge v obdobjih največje obremenitve zares nujne?
- Ali je katero delo odveč?
- Ali prihaja do napak zaradi preobremenjenosti sistema?
Jasno določite vloge in prednostne naloge
Nejasnost ustvarja stalen občutek, da človek morda dela napačno stvar. Preveliko število nalog brez jasno določenega seznama prednosti pa je pogosto vir preobremenjenosti.
Da se temu izgonete, poskrbite da vsak zaposleni točno ve:
- Kaj je njegova glavna odgovornost?
- Katere naloge imajo prednost?
- Kdo sprejme končno odločitev?
- Na kakšni ravni mora biti delo opravljeno, da bo zadostilo pričakovanjem?
- Na koga se lahko obrne, če potrebuje pomoč?
Če ima zaposleni tri nadrejene z nasprotujočimi si zahtevami, problem ni njegova organizacija časa, temveč organizacija vodstvene odgovornosti.
Vodja naj bo vir podpore
Vodja naj ne bo diktator, ki se ga bodo zaposleni bali. Tudi strah je lahko vzrok napak in pogostih odhajanj delavcev ali ponavljajočih se bolnišk.
Na drugi strani pa vodja ni zdravnik in ne sme se od njega pričakovati, da bo vsakemu zaposlenemu postavil diagnozo ali jo ustrezno zdravil. Mora pa znati opaziti spremembe, poslušati brez avtomatičnega obsojanja in ustrezno ukrepati.
Dober vodja:
- opazi in pohvali dobro opravljeno delo;
- spoštuje povratno informacijo in konstruktivno kritiko;
- ne dopušča neprimernega vedenja med sodelavci;
- pravočasno prilagaja naloge;
- posluša in upošteva mnenja zaposlenih;
- prepozna prave ljudi za posamezne projekte;
- nagradi kvalitetno delo.
Vzpostavite ničelno toleranco do trpinčenja
Trpinčenje na delovnem mestu lahko nosi resne zdravstvene in ekonomske posledice, doživlja pa ga kar 10.4% zaposlenih v Sloveniji.
Zato je tako zelo pomembno, da postavite jasne meje glede nedopustnega vedenja in posledic, če bo do njega prišlo.
Vzpostavljene morajo biti varne poti za prijavo, zaščita pred povračilnimi ukrepi, dokumentiran postopek obravnave in sorazmerne posledice.
Psihološka varnost ne pomeni, da se vsi vedno strinjajo. Pomeni, da je mogoče opozoriti na napako, dvom ali tveganje brez strahu pred ponižanjem.
Izboljšajte delovni prostor
Nenazadnje pa je pomembna tudi delovna oprema. Če človek 8 ur teden za tednom sedi na neustreznem pisarniškem stolu, se bo slej kot prej to izrazilo nekje na njegovem telesu.
Žal pa ergonomija ni samo preprost in enkraten nakup dobrih stolov in pisalnih miz, zahteva pozorno opazovanje posameznikovega dela:
- Ali ves čas sedi ali stoji?
- Kako pogosto oseba ponavlja isti gib?
- Ali delo vključuje dvigovanje bremen?
- Ali mora delati nad višino ramen?
- Ali ima dovolj prostora?
- Ali je izpostavljen naravni svetlobi?
- Ali je oprema nastavljiva?
- Ali so vzpostavljeni kakovostni prezračevalni sistemi?
- Ali je temperatura prostora ustrezna glede na zaposlene, ki delajo v istem prostoru?
- Ali imajo možnost za delo v miru?
- Ali je na voljo nekdo, ki skrbi za vzdrževanje opreme?
- Ali obstajajo možnosti za kratek odmor izven glavnega delovnega prostora?
Potrebe niso enake v proizvodnji, ambulanti, skladišču, vozilu in odprti pisarni. Zato mora ocena izhajati iz konkretnega delovnega mesta.
Kako lahko pomaga Klinika NYD?
V Kliniki NYD imamo zaposlene specialiste medicine dela, prometa in športa, ki nudijo strokovno oceno, kako delovni pogoji vplivajo na zdravje, počutje in dolgoročno delovno zmožnost zaposlenih.
Glede na posamezno delovno mesto in njegove obremenitve, prepoznajo najpogostejše ponavljajoče se težave in razloge za pogoste bolniške, nato pa skupaj s podjetjem oblikujejo konkretne ukrepe:
- prilagoditve delovnih mest in urnikov;
- izboljšanje ergonomije;
- programe promocije zdravja;
- podporo pri vračanju po daljši bolniški odsotnosti;
- pravočasno vključevanje drugih strokovnjakov.
Cilj ni le zmanjšati bolniške odsotnosti, temveč ustvariti okolje, v katerem se zaposleni počutijo varne, slišane in dolgoročno sposobne opravljati svoje delo, kar pomembno vpliva tudi na njihovo odločitev, ali bodo v podjetju ostali.
Preberite več prispevkov:
»Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
