Kako premagati izzive spinalne stenoze?

Kazalo

    Spinalna stenoza je stanje, pri katerem se hrbtenični kanal zoži in pritiska na hrbtenjačo ter živčne korenine, kar povzroča bolečine, mravljinčenje in šibkost. Najpogosteje se pojavi pri starejših odraslih, saj je posledica degenerativnih sprememb hrbtenice. Simptomi se običajno razvijajo počasi in se lahko sčasoma poslabšajo, kar močno vpliva na kakovost življenja pacienta. Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključnega pomena za obvladovanje te bolezni. V nadaljevanju bomo raziskali vzroke, simptome in najsodobnejše možnosti zdravljenja spinalne stenoze.

    Anatomija hrbtenice

    Hrbtenica zagotavlja podporo telesu, omogoča gibanje in ščiti hrbtenjačo, ki poteka skozi osrednji kanal vretenc. Med vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice, ki delujejo kot blažilniki udarcev in omogočajo gibanje hrbtenice. Vsaka ploščica je sestavljena iz mehke notranje sredice, imenovane nucleus pulposus in čvrstega zunanjega obroča, imenovanega annulus fibrosus. Hrbtenični kanal je prostor, ki poteka skozi osrednji del vretenc in vsebuje hrbtenjačo ter cerebrospinalno tekočino. Iz vsakega vretenca izhajajo pari živčnih korenin, ki se raztezajo iz hrbtenjače skozi medvretenčne odprtine (foramina) in inervirajo različne dele telesa.

    Vretenca poleg medvretenčne ploščice med seboj povezujejo tudi vezi oziroma ligamenti. Eden izmed glavnih ligamentov je ligament flavum, ki pomaga ohranjati pokončno držo, preprečuje prekomeren upogib in zagotavlja, da se hrbtenice po upogibu lahko spet izravna. Hipertrofija ligamenta, torej njegovo povečanje lahko povzroči spinalno stenozo.

    Kaj je spinalna stenoza?

    Spinalna stenoza je zožitev hrbteničnega kanala skozi katerega izstopajo hrbtenjačni živci.

    Kako nastane spinalna stenoza?

    Najpogosteje nastane kot posledica degeneracije diskov, ki povzroča gubanje ligamena flavuma. Zvijanje oziroma gubanje ligamenta posledično pritiska na duralno ovojnico. Z napredovanjem stanja se povečuje nestabilnost med vretenci, zato se sklepna ovojnica in ligament debelita. Kot odgovor na povečano segmentno gibanje hrbtenice začnejo nastajati tudi osteofiti in ciste, ki stabilizirajo segment, a ob enem prispevajo h kompresiji v hrbteničnem kanalu.

    Kje se najpogosteje nahaja spinalna stenoza?

    Spinalna stenoza se najpogosteje pojavlja v ledveni hrbtenici na nivoju vretenc L4-L5, sledijo L3-L4 in L5-S1.

    Kakšne vrste spinalne stenoze poznamo?

    Spinalno stenozo lahko razdelimo glede na vzrok ali mesto nastanka.

    Spinalna stenoza lahko zajema vratni, prsni ali ledveni del hrbtenice. Stenoza vratne ali prsne hrbtenice lahko povzroči kompresijo živčnih korenin in hrbtenjače, kar vodi v pojav bolečine, radikulopatije, mielopatije ali mieloradikulopatije. Lumbalna spinalna stenoza povzroča kompresijo živčnih korenin, pri čemer so značilne nevrogene klavdikacije ali radikularne bolečine v nogah. 

    Stenoza je lahko monosegmentna ali multisegmentna, enostranska oziroma lateralna, centralna ali obojestranska oziroma kombinirana.

    Spinalno stenozo glede na etiološki vidik lahko razdelimo na dve vrsti, prirojeno ali pridobljeno. Prirojena stenoza je lahko idiopatska ali posledica ahondroplazije, za katero je značilna prisotnost kratkih in debelih pediklov, ki vodijo v zožitev medvretenčnega kanala. Pridobljena stenoza je bolj pogosta in najpogosteje nastane zaradi:

      1. Degenerativni vzroki: degeneracija diska, osteoartritis fasetnega sklepa s hipertrofijo, hipertrofija, skolioza, osifikacija ligamenta
      2. Iatrogeni vzroki: fibroza, postlaminektomija, po fuziji.
      3. Travmatični vzroki
      4. Spondilolitični vzrok
      5. Metabolični vzroki: Cushingov sindrom, akromegalija, epiduralna lipomatoza, difuzna idiopatska hiperostoza, hipoparatiroidizem, Pagetova bolezen, X-vezana hipofosfatemska osteomalacija
      6. Infekcijski vzroki: discitis, osteomielitis, Pottova bolezen
      7. Revmatološki vzroki: revmatoidni artritis

    Kako pogosto se pojavlja spinalna stenoza?

    Pojavnost ledvene spinalne stenoze je štirikrat večja kot vratne stenoze. Pri 5 % pacientov sta istočasno prisotni vratna in lumbalna stenoza. Do 14 % pacientov, ki poiščejo specialistični pregled zaradi bolečine v hrbtu, ima spinalno stenozo. Določena stopnja spinalne stenoze je prisotna pri 80 % ljudi, starejših od 70 let. Ena petina oseb starejših od 60 let ima na magnetni resonanci prisotno zožitev spinalnega kanala, ki je ne povzroča simptomov.

    Kaj je mielopatija in kako je povezana s spinalno stenozo?

    Pri vratni hrbtenici lahko zožitev kanala povzroči ne le kompresijo živčnih korenin, temveč tudi mielopatijo oziroma poškodbe hrbtenjače. K razvoju mielopatije prispevajo trije mehanizmi, in sicer: 

    • neposredna kompresija (izbočenost diska, osteofiti, zvijanje ligamenta flavum, subluksacija medvretenčne ploščice), 
    • zmanjšan pretok krvi zaradi kompresije žil,
    • ponavljajoče se poškodbe predela.

    Mielopatija se najpogosteje kaže, kot motnje ravnotežja, izguba občutka v rokah in prisotnost bolečine.

    Kako prepoznamo spinalno stenozo?

    Najbolj značilen simptom spinalne stenoze so bolečine v spodnjih okončinah, ki jih dodatno poveča izteg hrbtenice, medtem ko jih upogib hrbtenice, predklon, sedenje, naslanjanje na nakupovalni voziček, hoja navkreber, vožnja kolesa, počepi in ležanje, vsaj v začetnem stadiju zmanjšajo. Poleg bolečine se lahko pojavijo tudi parastezije, to so nenormalni občutki ščegetanja, gomazenja, žarenja ter druge motnje občutkov. Pri resnejših primerih sta lahko prisotna tudi slabo ravnotežje in nevrogeni mehur.

    Ledveno spinalno stenozo spremlja še nevrogena klavdikacija za katero je značilna triada treh simptomov, in sicer odrevenelost, šibkost in nelagodje oz. bolečina v nogah. Omenjeni simptomi se pojavijo med dolgotrajnim stoječim položajem ali hojo. Z napredovanjem bolezni je razdalja hoje brez bolečin vedno krajša.

    Kako poteka diagnosticiranje spinalne stenoze?

    Diagnoza spinalne stenoze temelji na anamnezi in fizičnem pregledu, kar se dodatno potrdi s slikovno diagnostiko. 

    Običajne ugotovitve fizičnih pregledov niso specifične in po navadi vključujejo: omejen izteg ledvene hrbtenice, senzorični primanjkljaj, motnje ravnotežja, mišično oslabelost, bolečino ob dvigu iztegnjene noge (Lasegov test) ter odsotnost Patelarnega in Ahilovega refleksa. Radikularni motorični in senzorični znaki so odsotni v mirovanju in se občasno pojavljajo ob naporu. Ob prisotnosti nevrogene klavdikacije je potrebno preveriti tudi arterijski pulz spodnjih okončin, da bi da bi izključili vaskularno kompromitacijo kot vzrok klavdikacije. 

    Spinalno stenozo se potrdi z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI), vendar pa stopnja zožitve hrbteničnega kanala pogosto ni v korelaciji z resnostjo simptomov. Radiografsko slikanje lahko prikaže tudi druge pridružene diagnoze, kot so Pagetova bolezen, spondilodiscitis ali travmo.

    Kako poteka konzervativno zdravljenje pri spinalni stenozi?

    Številni strokovnjaki predlagajo, da naj pacienti s spinalno stenozo, ki imajo blage do zmerne simptome, poizkusijo konzervativno zdravljenje, preden začnejo razmišljati o kirurškem posegu. Neoperativno zdravljenje vključuje farmakološki pristop, vadbo za krepitev in fizikalno terapijo. 

    Predpisovanje analgetikov se običajno začne s paracetamolom. Če se simptomi ne izboljšajo se nato predpišejo nesteroidna protivnetna zdravila. Opioidna analgezija je le za hujše primere. Drugi farmakološki ukrepi, ki se lahko uporabijo so še mišični relaksanti, antidepresivi in gabapentin. Medtem ko so epiduralne in fasetne injekcije kortikosteroidov imele nasprotujoče si dokaze.

    Uporaba fizikalne terapije in vadbe se je izkazala za učinkovit pristop pri obvladovanju simptomov spinalne stenoze. Najboljše rezultate dosega redna telesna dejavnost, ki se usmerja v krepitev trebušne muskulature. Ostale podporne terapije, kot so aerobna vadba (hoja, kolesarjenje), raztezanje, akupunktura, elektrostimulacija, tecar terapija so imele prav tako pozitivne rezultate na zmanjšanje bolečine. Primarni cilj zdravljenja spinalne stenoze je zaustaviti napredovanje bolezni.

    Kdaj je spinalna stenoza primerna za operativno zdravljenje?

    Operativno zdravljenje spinalne stenoze je rezervirano za hudo simptomatske paciente. Operativni poseg zaradi spinalne stenoze se opravi pri 3 do 11,5 primerov na 100 000 prebivalcev na leto. Biomehanski cilj operativnega posega je razbremeniti pritisk na hrbtenjačo in živčne korenine, brez da bi pri tem povzročili nestabilnost med vretenci. Klinični cilj operacije je zagotoviti lajšanje bolečin, preprečevanje napredovanje bolezni in odpravljanje nevroloških okvar, če so le-te prisotne. Dolžina prehojene razdalje je eden izmed glavnih dejavnikov, ki določa izid operativnega zdravljenja. Operativna tehnika v ledvenem delu hrbtenice vključuje laminektomijo ali laminoplastiko, delno facetektomijo in foraminotomijo.

    Kdaj je spinalna stenoza urgentno stanje?

    Kot pridruženo stanje spinalne stenoze se lahko pri pacientu pojavi sindrom kavde ekvine. Kavda ekvina je stanje pri katerm je potreben urgenten operativni poseg. Običajno nastane kadar je prisotna huda centralna stenoza L3-L4 ali L4-L5. Sindrom prepoznamo z intermitentnimi ali progresivnimi znaki ohlapne parapareze, motnjami v delovanju sfinktrov, impotenco, izgubo senzibilitete v območju jahalnih hlač in oslabljenim bulbokavernoznim refleksom.

    Kako ločimo spinalno stenozo od običajne bolečine v križu?

    Za bolečino v križu je značilna bolečina, ki nastaja počasi ter se širi v trtico in zadnjico. Prisotna je tako pri hoji in stoji, v mirovanju pa se zmanjša. Največje težave bolečina povzroča pri izravnavi iz predklona. Sama bolečina ni posledica pritiska na nevrološke strukture.

    Za bolečino pri spinalni stenozi je značilno, da se širi iz zadnjice proti stegnu ali mečih. Pojavi se predvsem pri iztegu hrbtenice in se zmanjša pri predklonu ali sedenju. Sama bolečine je posledica pritiska na nevrološke strukture.

    Kako vam lahko pomagamo pri lajšanju simptomov spinalne stenoze fizioterapevti v Kliniki NYD?

    Fizioterapevti v Kliniki NYD se pogosto srečujemo z diagnozo spinalne stenoze. Po naših obravnavah so pacienti doživeli znatno izboljšanje simptomov, zmanjšali so se stranski učinki farmakološke terapije, hkrati pa so se lahko izognili kirurškemu posegu. V naše obravnave vključujemo:

    • Manualno terapijo: fizioterapevti v NYD kliniki uporabljamo tehniko mobilizacije vretenc, saj s tem naslavljamo medsklepno togost in povečujemo gibljivost.
    • Gibalno terapijo: z individualno prilagojenimi vajami se fizioterapevti osredotočamo na deficite pacienta. Običajno raztezamo mišici rectus femoris in iliopsoas, saj sta pri spinalni stenozi značilno najbolj togi, medtem ko se pri krepitvi osredotočamo na glutealne in trebušne mišice.
    • Tecar terapijo: je neinvazivna metoda zdravljenja, ki s pomočjo radiofrekvenčnega toka spodbuja celjenje tkiva in lajša bolečine. Terapija izboljša prekrvavitev in zmanjšuje vnetje, kar pripomore k hitrejši regeneraciji prizadetega področja hrbtenice.
    • Lasersko terapijo: visokofrekvenčna laserska terapija ciljno deluje na prizadeto območje hrbtenice, kar omogoča hitro lajšanje simptomov in izboljšanje mobilnosti.

    V vsako obravnavo fizioterapevti vključimo tudi izobraževanje pacienta. Edukacija pacienta pri spinalni stenozi je ključna za razumevanje stanja in možnosti zdravljenja. S pravilnimi informacijami o simptomih, preventivi in razpoložljivih terapijah lahko pacienti aktivno sodelujejo pri svojem zdravljenju in izboljšanju izidov. Pri obvladovanju spinalne stenoze igra pomembno vlogo ergonomija, saj lahko pravilna telesna drža in ustrezno prilagojeno delovno okolje znatno zmanjšata bolečino in obremenitev hrbtenice.

    Glavna sporočila prispevka o spinalni stenozi

    • Najpogostejši simptom je nevrogena klavdikacija.
    • Najpogosteje se pojavlja po 60 letu starosti.
    • Konzervativno zdravljenje je vedno prva izbira pri obravnavi spinalne stenoze.
    • Poznamo centralne in lateralne stenoze, ki se najpogosteje nahajajo na nivoju L4-L5.
    • V začetni fazi je lahko spinalna stenoza asimptomatska.
    • Pridruženi sindrom kavda ekvina je urgentno operativno stanje.

    Zaključek

    Spinalna stenoza je zdravstveno stanje, ki se zaradi staranja prebivalstva vse pogosteje pojavlja. Zaradi resnosti simptomov in vpliva na kakovost življenja je ključnega pomena, da pacienti čim prej poiščejo ustrezno zdravstveno oskrbo. Klinika NYD se zaveda potrebe po strokovnem in pravočasnem zdravljenju, zato ponujamo vrhunske zdravstvene storitve na področju fizioterapije in ortopedije. Fizioterapevti sodelujemo z izkušenimi specialisti ortopedije, ki so usposobljeni za natančno diagnostiko in učinkovito obravnavo spinalne stenoze. Pravočasno ukrepanje in kakovostna oskrba, lahko bistveno izboljšata potek bolezni in življenjsko udobje pacientov.

    Vhod v NYD kliniko

    Viri

    Kreiner, D. S., Shaffer, W. O., Baisden, J. L., Gilbert, T. J., Summers, J. T., Toton, J. F., Hwang, S. W., Mendel, R. C. in Reitman, C. A. (2013). An evidence-based clinical guideline for the diagnosis and treatment of degenerative lumbar spinal stenosis (update). The Spine Journal, 13(7), 734–743. https://doi.org/10.1016/j.spinee.2012.11.059

    Macedo, L. G., Hum, A., Kuleba, L., Mo, J., Truong, L., Yeung, M. in Battié, M. C. (2013). Physical Therapy Interventions for Degenerative Lumbar Spinal Stenosis: A Systematic Review. Physical Therapy, 93(12), 1646–1660. https://doi.org/10.2522/ptj.20120379

    Weinstein, J. N., Tosteson, T. D., Lurie, J. D., Tosteson, A. N. A., Blood, E., Hanscom, B., Herkowitz, H., Cammisa, F., Albert, T., Boden, S. D., Hilibrand, A., Goldberg, H., Berven, S. in An, H. (2008). Surgical versus Nonsurgical Therapy for Lumbar Spinal Stenosis. New England Journal of Medicine, 358(8), 794–810. https://doi.org/10.1056/NEJMoa0707136

    Whitman, J. M., Flynn, T. W. in Fritz, J. M. (2003). Nonsurgical management of patients with lumbar spinal stenosis: a literature review and a case series of three patients managed with physical therapy. Physical Medicine and Rehabilitation Clinics of North America, 14(1), 77–101. https://doi.org/10.1016/S1047-9651(02)00076-1

    Preberite več prispevkov:

    Izpah pomeni premik sklepne glavice iz sklepne jamice. Izpah rame je zelo pogost. Predstavlja kar 50 % vseh večjih izpahov sklepov. Temu je tako zato, ker je rama nestabilen sklep zaradi plitvega glenoida, ki se zgiba le z majhnim delom glave nadlahtnice. V Kliniki NYD vam lahko pri izpahu rame pomoč nudijo vrhunski ortopedi in fizioterapevti.

    Jutranja slabost je izraz poznan večini nosečnic. Gre za slabost in bruhanje med nosečnostjo, ki prizadene do 70 % nosečnic. Zanimivo je, da se jutranja slabost lahko pojavi v kateremkoli delu dneva, tudi zvečer in da obstaja različna intenziteta jutranje slabosti, med katerimi je najresnejša oblika tako imenovan hyperemesis gravidarum.

    Braxton Hicksove kontrakcije so poznane številnim nosečnicam in njihovim partnerjem, saj jih pogosto zamenjajo za pravi porod. Gre za tako imenovane ‘lažne porodne popadke’, ki pa so popolnoma normalen del nosečnosti. Preberite si zakaj nastanejo in kdaj je potrebno obiskati zdravnika.

    Bolečina v trtici je pogosto povezana s travmo, padcem na trtico, dolgotrajnim ​​kolesarjenjem, pri ženskah pa se lahko pojavi tudi po porodu. Ker so vzroki lahko večfaktorski, je tudi pristop k zdravljenju multidisciplinarni in lahko zahteva sodelovanje večih strokovnjakov. V nadaljevanju vam bomo zaupali kako vam lahko pomagamo v Kliniki NYD.