Kako zmanjšati bolniške odsotnosti brez pritiska na zaposlene?
Kazalo
Danes je bolniške odsotnosti občutno več kot pred desetletjem. Po podatkih NIJZ se je število izgubljenih delovnih dni v Sloveniji povečalo z okoli 11 milijonov leta 2014 na približno 19,5 milijona v zadnjih letih. Razlogi niso zgolj fizične bolezni. Vedno pomembnejšo vlogo imajo tudi stres, anksioznost, izgorelost in druge posledice sodobnega načina življenja.
Delovno okolje se je v zadnjih letih močno spremenilo: pričakovanja so višja, tempo je hitrejši, meja med delom in prostim časom pa vse bolj zabrisana. Stalna dosegljivost, občutek nenehne pripravljenosti in pritisk po večji učinkovitosti lahko dolgoročno pomembno vplivajo na duševno in telesno zdravje zaposlenih — ter posledično tudi na pogostost bolniških odsotnosti.
Pravi razlog za bolniško odsotnost je …
Čeprav je na zdravniškem potrdilu napisana ena sama diagnoza, razlog za bolniško odsotnost najpogosteje ni samo eden. Preden nekdo prejme diagnozo izgorelosti, dolgotrajne anksioznosti ali druge težave, ki ga začasno oddalji od dela, so pogosto prisotni znaki, ki so bili tedne ali mesece spregledani, podcenjeni ali preprosto potisnjeni na stran.
Slabši spanec, stalna utrujenost, razdražljivost, težave s koncentracijo, občutek preobremenjenosti, pogostejši glavoboli, bolečine v mišicah ali vse večji odpor do dela, so primeri, ko telo jasno in glasno govori, da potrebuje počitek. Zakaj ga največkrat ne slišimo? Ker mislimo, da moramo zdržati, ker ne želimo razočarati sodelavcev ali ker na koncu dneva preprosto ne ostane nič časa.
Bolniška odsotnost tako pogosto ni začetek težave, temveč njen pozni rezultat.
Zakaj smo Slovenci v letu 2025 najpogosteje ostajali doma?
Po podatkih NIJZ so bili v letu 2025 med vodilnimi razlogi za bolniško odsotnost:
- Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva.
Na primer bolečine v križu in vratu, bolezni sklepov ter druge težave gibalnega sistema. - Poškodbe in zastrupitve zunaj dela.
- Nalezljive bolezni.
- Težave, povezane z duševnim zdravjem, med katere sodijo tudi duševne in vedenjske motnje.
- Rakava obolenja.
Velik del bolniških odsotnosti so torej kronične težave gibalnega sistema, poškodbe in duševne obremenitve, pri katerih lahko pravočasna preventiva, prilagoditev delovnega okolja in zgodnje ukrepanje pomembno vplivajo na dolgoročno delovno zmožnost zaposlenih.
Ni dovolj, da ukrepamo šele, ko zaposleni ostane doma
Bolniška odsotnost se začne veliko prej, preden zaposleni dejansko ostane doma. Pogosto jo napovedujejo tedni ali celo meseci slabšega počutja, bolečin, utrujenosti, motenj spanja, stresa ali zmanjšane zmožnosti za delo.
Veliko naštetih dejavnikov je mogoče preprečiti, ne samo zato, da bi s tem preprečili bolniško odsotnost, temveč tudi zato, da preprečimo da bi se zdravstvena težava razvila do točke, ko zaposleni dela preprosto ne zmore več opravljati.
Kako zmanjšati bolniške odsotnosti v svojem podjetju?
Vrnitev na delo iz bolniške odsotnosti ni samo medicinsko vprašanje, raziskave so namreč pokazale, da so se na delo uspešno in trajno vrnili predvsem tisti delavci, ki so imeli podporo nadrejenih in sodelavcev. Tukaj je nekaj konkretnih nasvetov kako v svojem podjetju zmanjšati število bolniških:
1.Identificirajte problem.
Učinkovito zmanjševanje bolniških odsotnosti se začne z razumevanjem kje in zakaj težave sploh nastajajo. Če boste našli odgovore na naslednja vprašanja, boste našli ponavljajoče se vzorce, ki jih je mogoče preprečiti:
- V katerih oddelkih se odsotnosti najpogosteje ponavljajo;
- Ali se pojavljajo v določenem delu leta;
- Ali prevladujejo kratkotrajne ali dolgotrajne odsotnosti;
- Ali se pogosteje pojavljajo v skupinah z večjimi fizičnimi ali psihičnimi obremenitvami;
- Ali se pri zaposlenih ponavljajo podobne mišično-skeletne težave;
- Ali se odsotnosti povečajo po reorganizaciji, kadrovskem primanjkljaju, spremembi urnikov ali povečanem obsegu dela.
Namen takšne analize ni iskati »problematičnih zaposlenih«, temveč prepoznati problematične pogoje dela. To ne pomeni nujno, da del odgovornosti ne nosi tudi zaposleni, dejstvo pa je, da če se na istem delovnem mestu pri več zaposlenih pojavljajo podobne bolečine, utrujenost ali druge zdravstvene težave, je malo verjetno, da gre zgolj za naključje ali individualno težavo.
2.Oseben in topel pristop lahko doseže veliko.
Če si je oseba na smučanju strgala križno vez in je zato na bolniški, je to popolnoma nekaj drugega kot če je oseba letos že tretjič na bolniški zaradi mišično-skeletnih bolečin. Ne zato, ker bi bila ena diagnoza manj verjetna kot druga, temveč zato, ker padca na smučanju ne bi mogli preprečiti z izboljšanimi delovnimi pogoji, kronične bolečine pa lahko imajo med drugim izvor tudi na delovnem mestu.
Pri daljši ali ponavljajoči se bolniški odsotnosti lahko že topla beseda in iskrena skrb zaposlenemu veliko pomeni. Namen pogovora, zlasti če prihaja s strani vodje, ne sme biti nadzorovanje, preverjanje upravičenosti odsotnosti ali zasliševanje o diagnozi, temveč občutek podpore in iskanje možnosti za varno vrnitev na delo. Občutek, da je zaposleni slišan in da se z njim išče rešitev, lahko pomembno vpliva na zaupanje, motivacijo in kakovost njegove vrnitve na delo.
Namesto vprašanj o zdravstvenih podrobnostih je bolj smiselno vprašati:
- Ali obstaja kaj, kar vam lahko olajša zdravljenje in vrnitev?
- Bi si po izboljšanju želeli začasne prilagoditve nalog?
- Ali bi vam ustrezalo postopno vračanje na delo?
- Bi bila koristna drugačna razporeditev delovnega časa ali obremenitev?
- Kdaj bi bilo smiselno ponovno preveriti, kakšne so možnosti za vrnitev?
3.Dober vodja prvi opazi, če je nekdo preobremenjen.
Dober vodja mora imeti dobre organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Za dobro organizacijo dela mora znati zaposlene ustrezno razporediti glede na njihove značilnosti, da bodo delo opravili kar se da najbolj učinkovito. To pomeni, da mora znati opazovati.
Dober vodja tako pogosto opazi spremembo, še preden zaposleni sam pove, da ne zmore več. Nekdo, ki je bil prej zavzet in zanesljiv, začne delati več napak, težje opravlja običajne naloge, se umika od sodelavcev, postaja razdražljiv ali deluje nenehno izčrpan. Naloga vodje ni postavljati diagnoze, temveč opaziti spremembo in pravočasno odpreti spoštljiv pogovor. Pri tem pa biti pripravljen tudi na kritiko lastne organizacije, če je v ozadju izčrpanosti zaposlenega nejasna odgovornost, prevelika količina dela in slabi odnosi na delovnem mestu.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.
