Katera zdravila lahko vplivajo na sposobnost varne vožnje?
Kazalo
Mnogi vozniki ne vedo, da lahko zdravila, ki jih jemljejo vsak dan – od tistih ki so predpisana s strani zdravnika pa do prehranskih dopolnil, ki jih jemljejo na svojo roko – pomembno vplivajo na njihovo sposobnost varne vožnje. Najnovejše raziskave pravijo, da je 20 % vseh prometnih nesreč povezanih z vplivom zdravil.
Kako zdravila vplivajo na vožnjo?
Zdravila imajo lahko številne pozitivne učinke na človeško telo, zato jih zdravniki tudi predpisujejo. Vendar pa ima vsako zdravilo tudi svoj stranski učinek. Nekateri stranski učinki vplivajo na sposobnosti, ki vozniku omogočajo varno udeležbo v prometu.
Reakcijski čas določa kako hitro se odzovemo na spreminjajoče se razmere v vsakodnevnem prometu. Dandanes je na cesti vedno več avtomobilov, zato so dogajanja lahko zelo pestra. Za varno vožnjo je ključnega pomena hiter reakcijski čas, torej hiter odziv na morebitno nepričakovano spremembo. Nekatera zdravila lahko povzročajo zaspanost in sedacijo, ki upočasnita reakcijski čas. Poleg tega lahko nekatera zdravila vplivajo na koncentracijo, torej zbranost posameznika, zaradi česar bo ta težje sledil prometu. Nekatera zdravila lahko vplivajo tudi na vidno zaznavanje. Dvojni vid, zamegljenost ali občutljivost na svetlobo so zelo nevarni stranski učinki, ki ogrožajo tako voznika samega kot tudi vse njegove soudeležence v prometu. Nenazadnje pa je tukaj še koordinacija, ki jo mora posedovati prav vsak voznik za varno srečevanje z drugimi vozili, za vožnjo znotraj označenih črt ipd.
Ne samo alkohol, tudi antihistaminik lahko vpliva na vožnjo
Slovenija je tako imenovana mokra kultura, kar praktično pomeni, da je alkohol zakoreninjen spremljevalec številnih vsakodnevnih priložnosti ali z drugimi besedami, v Sloveniji se pije ob veselju, ob žalosti in mnogokrat kar tako. Ravno zato se tako močno promovira vožnja brez alkohola. Mnogi pa ne vedno, da tudi zdravilo, ki jih spomladi, ko vse cveti vzamemo, da manj kihamo (beri: proti alergiji), prav tako lahko vpliva na sposobnost vožnje.
Tukaj so glavne skupine zdravil, ki jih ne smemo kombinirati z vožnjo.
- Pomirjevala (benzodiazepini).
Najbolj znana primera sta diazepam (Apaurin) in alprazolam (Helex). Ta zdravila se uporabljajo za obvladovanje anksioznosti, paničnih napadov in tudi za nespečnost. Delujejo neposredno na centralni živčni sistem, povzročajo močno zaspanost, upočasnjene rekacije in slabšo koordinacijo, zato so med najbolj nevarnimi za vožnjo. - Antidepresivi.
Najbolj znana antidepresiva sta sertralin (Asentra) in escitalopram (Cipralex). Uporabljajo se za zdravljenje depresije in anksioznih motenj. Posebej nevarni so prvi dnevi ali tedni terapije, ko se telo šele prilagaja na zdravilo in lahko povzročijo zaspanost, omotico in zmanjšano koncentracijo. - Uspavala (hipnotiki).
Primer zdravila je zolpidem (Sanval), ki se uporablja za obvladovanje nespečnosti ali insomnije. Nevarni so predvsem zato, ker lahko njihov učinek vztraja tudi naslednje jutri. Uporabniki opisujejo občutek mačka in zmanjšane pozornosti. - Močna protibolečinska zdravila (opioidi).
Najbolj znan primer opioidov je zagotovo Doreta, v kateri se nahaja tramadol. Pogosto pa slišimo tudi o morfinu. Veliko starostnikov ima v Sloveniji predpisano Doreto za obvladovanje kroničnih bolečin. Opioidi lahko poleg zaspanosti in omotice, povzročijo tudi spremembo zaznavanja realnosti. - Antihistaminiki (zdravila proti alergiji).
Najbolj znana primera zdravil te skupine sta dimenhidrinat (Dramina) in loratadin (Claritine – manj sedativen). Po raziskavah opravljenih v Sloveniji, kar 30 % voznikov ne ve, da ta zdravila vplivajo na vožnjo. - Antipsihotiki.
V to skupino uvrščamo kvetiapin (Kventiax), ki se uporablja za zdravljenje shizofrenije in bipolarne motnje. Imajo močan sedativen učinek, ki zmanjša pozornost in upočasni razmišljanje. - Stimulansi.
Stimulansi se uporabljajo za obvladovanje ADHD, to je motnje poznornosti. Primer zdravila je metilfenidat (Concerta, Ritalin). Čeprav v osnovi ta zdravila izboljšajo fokus, lahko povzročijo tudi nemir, tresavico in motnje vida ali koncentracije. - Zdravila proti kašlju (s kodeinom).
Nekateri sirupi proti močnemu suhemu kašlju vsebujejo kodein, ki povzroča zaspanost in omotico.
Kdaj so ta zdravila najbolj nevarna?
V primeru, da redno jemljete katerokoli od zgoraj opisanih skupin zdravil, se je priporočljivo o vaši sposobnosti za vožnjo avtomobila ali drugega motornega vozila najprej posvetovati z zdravnikom.
V osnovi pa velja, da je največje tveganje za nevarno udeležbo v prometu na začetku jemanja nove skupine zdravil, ob povečanju odmerka in pri kombinaciji večih zdravil ali sočasnem jemanju z alkoholom.
Kaj priporoča specialist medicine dela, prometa in športa?
Specialisti medicine dela, prometa in športa v Kliniki NYD priporočajo:
- Če niste prepričani, ali lahko zdravila, ki jih jemljete vplivajo na vašo sposobnost vožnje avtomobila, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali pa preberite navodila za uporabo;
- Vse informacije o varnosti zdravil lahko dobite tudi pri farmacevtu ali na pregledu pri specialistu medicine dela, prometa in športa;
- Nikakor ne mešajte zdravil z alkoholom, tudi če gre samo za eno merico;
- Bodite pozorni na prve dni jemanja, takrat so stranski učinki najmočnejši;
- Če opazite kakršnekoli simptome ali znake, ki bi vas lahko ovirali pri vožnji, se o tem pogovorite z zdravnikom. Obstajajo namreč alternativne skupine zdravil, ki bodo učinkovito opravljale svoje delo, torej tisto zaradi česar so bila predpisana, hkrati pa ne boste zaradi njih nevaren voznik.
Ključno sporočilo
Najnevarnejša zdravila za vožnjo niso nujno tista, ki jih povezujemo z močnimi drogami, ampak pogosto vsakdanja zdravila za spanje, alergijo ali bolečine, ki lahko neopazno, a bistveno zmanjšajo voznikove sposobnosti.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.