Kateri poklici zahtevajo nujen pregled pri psihologu v okviru MDPŠ?
Kazalo
Pregled pri psihologu v okviru medicine dela, prometa in športa ni namenjen le oceni duševnega zdravja, temveč predvsem presoji varnosti, zanesljivosti in psihične stabilnosti posameznika pri opravljanju določenega poklica. Nekateri poklici nosijo tako visoko stopnjo odgovornosti, da so pregledi pri psihologu celo obvezni del zdravniškega pregleda, saj morebitne težave lahko ogrozijo njihovo lastno življenje ali življenje drugih.
Kaj bo testiral psiholog pri pregledu?
Psihološki pregled v okviru MDPŠ ocenjuje posameznikovo:
- Sposobnost obvladovanja stresa;
- Sposobnost vzdrževanja koncentracije, pozornosti in odločanja;
- Čustveno stabilnost;
- Impulzivnost in tveganje za nepredvidljivo vedenje;
- Zanesljivost in odgovornost.
Takšna presoja je nujna pri poklicih, ki nosijo veliko odgovornost in pri katerih lahko napake, impulzivne odločitve ali psihična nestabilnost povzročijo hude posledice.
Poklici, pri katerih je psihološki pregled nujen
1.Poklici z uporabo orožja.
Uporaba orožja zahteva visoko stopnjo samokontrole, presoje in čustvene stabilnosti. Impulzivnost ali neobvladan stres lahko pomenita resno nevarnost.
To so:
policisti;
vojaki;
pravosodni policisti;
varnostniki z dovoljenjem za nošenje orožja.
2.Poklici v prometu in transportu.
V tovrstnih poklicih je ključnega pomena sposobnost dolgotrajnega vzdrževanja visoke ravni koncentracije, poleg tega je delo pogosto izmensko in nosi veliko odgovornost za varnost drugih. Vse to zahteva stabilno psihično delovanje in dobro obvladovanje stresa.
Sem sodijo:
poklicni vozniki (tovornjaki, avtobusi);
strojevodje;
piloti;
kontrolorji zračnega prometa.
3.Dela z visokim tveganjem za nesreče.
Če med opravljanjem tovrstnih del pride do trenutka slabše koncentracije ali panike, so lahko posledice tudi smrtne.
Psihološki pregled je nujen pri:
delu na višini;
delu v zaprtih prostorih ali nevarnih okoljih;
upravljanju težke mehanizacije;
delu z nevarnimi snovmi.
4.Poklici z veliko psihično obremenitvijo.
Dolgotrajna izpostavljenost stresu, travmatičnim dogodkom in odgovornosti za druge, povečuje tveganje za izgorelost, anksioznost in druge duševne motnje.
Sem sodijo:
zdravstveni delavci (zlasti urgentna medicina);
gasilci;
socialni delavci v kriznih okoljih.
5.Delo z otroki in ranljivimi skupinami.
Delo zahteva čustveno stabilnost, primerno vedenje in sposobnost obvladovanja konfliktov brez impulzivnih reakcij.
Psihološki pregled se pogosto zahteva pri:
vzgojiteljih in učiteljih;
varuhih otrok;
delavcih v socialnem varstvu.
Kakšen je namen psihološkega pregleda?
Namen psihološkega pregleda pri zgoraj omenjenih poklicih ni iskanje diagnoz ali izločanje ljudi, temveč zagotavljanje varnosti, zanesljivosti in dolgoročne delovne sposobnosti. Gre za preventivni in zaščitni ukrep, tako za posameznika kot tudi za njegovo okolico.
Psihološki pregled ocenjuje:
- Ali oseba v stresnih situacijah ohrani trezno glavo;
- Ali zna oseba v čustvenih konfliktih ohraniti samokontrolo;
- Ali zna oseba reagirati mirno in ne impulzivno ali panično;
- Dejavnike tveganja, ki bi lahko privedli do delovnih nesreč povezanih s slabšo koncentracijo, utrujenostjo, impulzivnim vedenjem in neustreznim obvladovanjem stresa;
- Zanesljivost in odgovornost posameznika;
- Posameznikovo odpornost na stres.
Kako poteka pregled pri psihologu?
Če vas bo na pregled k psihologu napotil specialist medicine dela, prometa in športa, bo pregled najverjetneje izgledal nekako takole:
- Pogovor s psihologom.
Pričakujete lahko vprašanja o:
Delu in odgovornosti (kakšno delo opravljate, koliko časa ga opravljate, ali je delo izmensko delo, nočno, ali so stresne situacije pogoste)
Psihičnem počutju (kako se spopadate s stresom, ali ste v zadnjem času bolj razdražljivi, ali imate težave s spanjem)
Preteklih dogodkih (nesreče pri delu ali prometne nesreče, konflikti na delovnem mestu, bolniške odsotnosti zaradi psihičnih težav) - Psihološko testiranje.
Rešili boste standardizirane teste, ki so znanstveno validirani in prilagojeni MDPŠ. To so testi koncentracije, ki merijo vašo sposbnost vzdrževanja pozornosti ter hitrost in natančnost odziva.
V to skupino spadajo še testi reakcijskega časa, ki vključujejo informacije o tem kako hitro in pravilno se odzovete ter kako reagirate pod časovnim pritiskom.
Tukaj pa so tudi osebnostni vprašalniki, ki ocenjujejo vašo čustveno stabilnost, obvladovanje jeze ter odgovornost in zanesljivost. Ne iščejo slabe osebnosti, temveč tvegane vzorce vedenja.
Psiholog napiše strokovno mnenje, ki vsebuje oceno psihične ustreznosti za konkretno delo, morebitna tveganja in priporočila (npr. razbremenitev, ponovni pregled, podpora).
Ali lahko izvid vpliva na zaposlitev?
Rezultat pregleda pri psihologu ni nujno “sposoben / nesposoben”. Pogosto vodi do:
- priporočil za razbremenitve;
- psihološke podpore ali svetovanja;
- boljše razporeditve dela
Cilj je, da oseba lahko varno in dolgoročno opravlja svoje delo. Nikakor pa pregled ne sme biti vrsta kazni ali znak da je z osebo nekaj narobe. Tako kot EKG preveri delovanje srca, psihološki pregled preveri delovanje uma, ki je prav tako ključnega pomena.
Le v primerih, ko obstaja resno tveganje za varnost, lahko pregled pri psihologu vpliva na začasno ali trajno omejitev opravljanja določenega dela.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.