Kronični stres v službi: kaj lahko naredimo drugače
Kazalo
Stres je resen javnozdravstveni problem današnje družbe. Obstajajo zanesljive klinične raziskave, ki dokazujejo, da je stres na delovnem mestu povezan z bistveno večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Visoke obremenitve in dolg delovni čas vodita v povečano tveganje za visok krvni tlak, metabolne motnje in srčno-žilne zaplete. Utrujenost, kot neposredna posledica kroničnega stresa pa posredno poveča tudi tveganje za poškodbe pri delu.
Ko stres postane kroničen
Stres je v osnovi naraven odziv telesa na obremenitev in ima zaščitno vlogo. Ko človek zazna stres, se v telesu sprožijo mehanizmi za povečanje pozornosti, odzivnosti in fizične zmogljivosti. Evolucijsko je to zelo pomembno, saj omogoča hitrejši odziv na nevarnost in posledično večjo verjetnost za preživetje.
Težava nastane, ko ta odziv postane trajen. Takrat telo ostane v stanju stalne pripravljenosti, kar pomeni dolgotrajno povišane ravni stresnega hormona kortizola. Posledice so oslabljen imunski sistem, nenehni vnetni procesi in zmanjšana odpornost proti boleznim. Dokazano je tudi, da dolgotrajen stres vpliva na spomin, razpoloženje, hormone in presnovo.
Delavec pod stresom je manj učinkovit
Že večkrat je bilo dokazano, da število ur na delovnem mestu ne odraža nujno količine opravljenega dela. Če pa so te ure preživete še pod ogromno količino stresa, lahko pričakujete ravno obraten izid. Dolgotrajen stres se bo na delovnem mestu kazal kot slabša koncentracija, več napak, zmanjšana produktivnost in več bolniških odsotnosti. Hkrati se poveča tveganje za izgorelost, anksioznost, depresijo in kronične bolezni.
Dolgotrajen stres vodi v t. i. alostatično obremenitev, kar pomeni, da se telo zaradi stalne prilagoditve na stres postopoma izčrpava in izgubi sposobnost učinkovitega prilagajanja na stresne situacije.
Kaj lahko naredi vsak posameznik?
Če ves čas krivimo druge za svojo življenjsko situacijo, jim tudi damo vso moč za potencialno izboljšanje. Pogosto trenutnega delovnega mesta ne moremo iz danes na jutri spremeniti, lahko pa vplivamo na svoj odziv.
- Jasno postavimo meje med delom in prostim časom.
Ko odidemo iz delovnega mesta, pustimo vse misli in skrbi na licu mesta. Na začetku bo morda težko, a tudi naše možgane je mogoče natrenirati, če smo pripravljeni temu nameniti nekaj časa in energije. Izplačilo na koncu bo več kot vredno. - Poskrbimo za redno telesno aktivnost.
Pogosto nam med obilico vseh obveznosti zmanjka časa za trening ali dva. Naredimo čas za svoje telo. Redna telesna aktivnost dokazano zmanjšuje raven stresnih hormonov, izboljšuje razpoloženje ter pomaga telesu učinkoviteje preklapljati iz stanja napetosti v stanje sprostitve. - V svoj vsakdan vključimo tehnike sproščanja.
Obstajajo številne tehnike sproščanja, ki nam lahko pomagajo umiriti naš živčni sistem. Od dihalnih vaj, meditacije do joge. Vsakdo lahko najde nekaj kar ga učinkovito sprosti. Včasih je to tudi sprehajanje v naravi, delo na vrtu ali pospravljanje. Pomembno je, da odkrijemo nekaj kar deluje za nas.
Stremenje k popolni odsotnosti stresa ni realno. Stres je namreč nujno potreben in koristen pri prilagajanju na vsakodnevne delovne obveznosti, odnose in nepričakovane situacije. Brez tega odziva bi bilo težje ostati motiviran, pozoren in odziven na izzive. Zato je cilj ne izločiti stresa, temveč ohranjati njegovo ravnovesje na ravni, ki še omogoča zdravo delovanje in okrevanje. Za začetek so zgoraj opisane enostavne prilagoditve več kot dovolj, da se telo umiri, glava pa zbistri. Šele takrat je čas za večje odločitve, kot je na primer sprememba delovnega mesta. Zaupajte sebi.
Kaj lahko naredi delodajalec?
Del odgovornosti za prijetno in spodbudno delovno okolje pa nosijo tudi podjetja ter organizacije. Predvidljivo in organizirano okolje, kjer so naloge in pričakovanja jasno definirana, pomembno zmanjšajo pritisk na delavca. Tukaj je še ustrezna razporeditev dela, ki omogoča, da ima vsak posameznik dovolj časa tudi za počitek in okrevanje. Dostopni nadrejeni, sodelavci, ki so si pripravljeni med seboj pomagati in odprta komunikacija so ključni. Sistemi nagrajevanja, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in dostop do programov za duševno zdravje, dokazano zmanjšujejo tveganje za izgorelost in izboljšujejo delovno učinkovitost.
Zakaj je medicina dela ključna?
Pri obvladovanju kroničnega stresa ima pomembno vlogo medicina dela. Njena naloga ni le ocena telesne sposobnosti delavca za delo, temveč tudi prepoznavanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju.
Strokovnjaki medicine dela:
- ocenjujejo vpliv delovnih pogojev na zdravje;
- prepoznavajo zgodnje znake izgorelosti;
- svetujejo prilagoditve delovnega mesta;
- sodelujejo z delodajalci pri izboljšanju delovnih pogojev;
- skrbijo za splošno zdravje posameznika s preventivnimi zgodnjimi ukrepi.
Kronični stres je rešljiv, a sodelovati moramo vsi
Kronični stres na delovnem mestu je resen javnozdravstveni problem sodobne družbe. Njegovo reševanje je potrebno na večih nivojih, tako sami doma kot tudi skupaj na delovnem mestu. Medsebojna pomoč in razumevanje sta ključnega pomena. Dandanes smo navajeni hitrih rešitev v obliki čudežnih tablet, vendar pa je kroničen stres tih sopotnik, ki se ga lahko reši le postopoma z vztrajno spremembo načina dela, razmišljanja in organizacije okolja. Sprememba ni vedno enostavna, je pa nujna, za zdravje posameznika in uspešnost celotne družbe.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.