Mišična distrofija: Kako lahko pomaga fizioterapevt?

Kazalo
Mišična distrofija je skupina dednih stanj, ki združuje več kot 30 genetskih različic, ki povzročajo postopno oslabelost mišic in izgubo mišične mase. Če si mišico zamislite za trenutek kot stroj, pri mišični distrofiji nekateri deli tega stroja postopoma izgubljajo funkcijo, torej stroj sčasoma ne bo več deloval.
Zakaj nastane mišična distrofija?
Obstaja več različic mišične distrofije, ki se med seboj razlikujejo v osnovnem vzroku nastanka. Pri nekaterih oblikah mišične distrofije je ključni krivec pomanjkanje proteina distrofina, ki ščiti mišično vlakno pred poškodbami ob krčenju in raztezanju. Če torej distrofina ni ali pa ne deluje dobro, se pri vsakem gibu mišice mikro poškodujejo. Pri drugih oblikah mišične distrofije pa so lahko vključeni tudi drugi proteini poleg distrofina, na primer proteini, ki povezujejo citoskelet mišice s celično membrano, proteini vključeni v celične signale, ali proteini ki vplivajo na presnovo. Mišična distrofija torej nastane zaradi genetskih razlogov, zaradi samih lastnosti mišičnih celic in kot odziv mišice na poškodbo.
Kako se mišična distrofija kaže?
Ker obstajajo številne različice mišične distrofije, bodo obstajale tudi številne različice klinične slike s katero se bo le ta kazala. Poleg tega se bodo simptomi in znaki razlikovali glede na tip in stopnjo bolezni. Vseeno pa obstajajo določeni skupni glavni simptomi:
- Mišična oslabelost, ki nastaja postopoma;
- Mišične kontrakture oziroma krčenja;
- Izguba mišične mase;
- Raztegnjena meča ali sklepne vezi;
- Težave pri hoji, plezanju po stopnicah, vstajanju iz stola;
- Spremembe drže, na primer ukrivljen hrbet (skolioza);
- Oslabelost dihalnih mišic in težave z dihanjem;
- Če so prizadete mišice obraza ali grla, težave s požiranjem in govorom.

Kako živeti z mišično distrofijo?
Zaenkrat še ne obstaja zdravilo, ki bi lahko popolnoma ozdravilo mišično distrofijo ne glede na njen tip. Zato so cilji zdravljenja usmerjeni predvsem v ublažitev simptomov, upočasnitev napredovanja bolezni in v ohranitev kakovosti življenja.
Glavni principi zdravljenja in podpore vključujejo:
- Fizioterapijo.
Fizioterapevtska obravnava, strokovno vodena in prilagojena vsakemu posamezniku, ohrani gibljivost mišic in preprečuje kontrakture. Tako lahko posameznik ohrani najvišjo možno stopnjo samostojnosti, kar posledično izboljša njegovo kvaliteto življenja. - Ortopedske pripomočke.
Opornice, invalidski vozički, pripomočki za hojo ali gibanje so nujno potrebna podpora zdravljenju pri določenih oblikah mišične distrofije. - Podporo dihal.
Ko mišice, ki sodelujejo pri dihanju, oslabijo, je pogosto potrebna podpora z neinvazivno ventilacijo, napravami za pomoč pri kašljanju, v hujših primerih celo uporaba ventilatorja. - Ohranjanje zdravja srca.
V nekaterih primerih bo vključeno tudi srce, zato je pomembno da se predpišejo ustrezna zdravila za srčno popuščanje ali za zdravljenje motenj ritma. - Zdravila.
Kortikosteroidi (npr. prednizon) se pogosto uporabljajo pri mišični distrofiji, da upočasnijo propad mišic. - Gensko terapijo.
Za nekatere oblike so že potrjene ali odobrene nekatere novejše ciljne terapije, genske terapije. Pri drugih oblikah so raziskave v teku. - Preventivne ukrepe.
Sem spadajo cepljenja, ki preprečijo okužbe dihal, zlasti če je dihalna funkcija šibka. Sem spadajo redna vodenja pri ustreznih specialistih, na primer pri kardiologu, pulmologu, nevrologu. Zelo pomembno je tudi, da ima posameznik ustrezno psihološko podporo in da se na vsakodnevno življenje lahko pripravi s pomočjo multidisciplinarne ekipe.
Kakšen pomen ima fizioterapija pri obravnavi mišične distrofije?
Čeprav za večino oblik mišične distrofije trenutno ni zdravila, lahko fizioterapija bistveno upočasni napredovanje bolezni, ohranja gibljivost, zmanjšuje bolečine in podaljša samostojnost bolnika**.
Kaj vključuje fizioterapevtska obravnava mišične distrofije:
- Raztezne vaje.
Pomembne so predvsem zato, ker preprečujejo skrajševanje mišic in kontrakture. Izvajajo se pasivno (mišice premika fizioterapevt) ali aktivno (mišice premika bolnik). - Vaje za moč.
Glaven cilj tovrstnih vaj je v vzdrževanju funkcionalnosti mišic brez, da se jih preobremeni. - Vaje za ravnotežje in koordinacijo.
Povečujejo varnost pri hoji in preprečujejo padce. - Trening hoje in mobilnosti.
Dokler je mogoče, se spodbuja gibanje brez vozička. Ko to ni več varno, se posameznika nauči varne uporabe invalidskega vozička ali hodulje. - Izobraževanje.
Fizioterapevt bo posameznika naučil kako uporabljati opornice za sklepe, ki preprečujejo zakrčenost. Naučil ga bo zakaj so pomembne ortoze za gležnje. Priporočil mu bo kako si prilagoditi bivalno okolje, za lažje vsakodnevno delovanje. - Respiratorno fizioterapijo.
Pri napredovalih oblikah so prizadete tudi dihalne mišice. Fizioterapevti bodo v takem primeru v obravnavo vključili dihalne vaje, vadbo z dihalnimi napravami in odvajanje sluzi.
Ali fizioterapija dokazano pomaga?
Številne raziskave so dokazale, da fizioterapija zmanjšuje hitrost funkcionalnega upada, podaljša čas hoje, zmanjša potrebo po kirurških posegih, zmanjša pogostost potrebe po bolnišnični oskrbi.
Zakaj je pomembno, da se fizioterapija izvede pri izkušenem izvajalcu?
Vsekakor je glavni razlog kvaliteta obravnave, saj se potreba po vajah spreminja glede na stopnjo bolezni. Individualizirani programi so najbolj učinkoviti.

Viri
LaPelusa A, Asuncion RMD, Kentris M. Muscular Dystrophy. 2024 Feb 26. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2025 Jan–. PMID: 32809417.
Yiu EM, Kornberg AJ. Duchenne muscular dystrophy. J Paediatr Child Health. 2015 Aug;51(8):759-64. doi: 10.1111/jpc.12868. Epub 2015 Mar 9. PMID: 25752877.
Hoang T, Dowdy RAE. A Review of Muscular Dystrophies. Anesth Prog. 2024 May 3;71(1):44-52. doi: 10.2344/673191. PMID: 39503119; PMCID: PMC11101287.

Preberite več prispevkov:
Imate občutek, da se vam v grlu ves čas nabira gosta, lepljiva sluz, ki je z nobenim kašljem ne morete zares odstraniti? Vas zjutraj spremlja hripav ali globlji glas, ki se šele čez dopoldne nekoliko očisti? Morda gre za tihi refluks.
Krvavitev iz nosu je doživela že vsaj polovica Slovencev. Ker kri na belem robčku ali umivalniku lahko deluje skrb vzbujajoče, pogosto sproži paniko tako pri otrocih kot pri odraslih. Kljub temu je večina krvavitev iz nosu popolnoma nenevarnih in jih lahko v nekaj minutah ustavimo sami, pomembno pa je, da ne naredimo napake, ki se prenaša iz generacije v generacijo: vzvračanja glave močno nazaj.
Zjutraj se obrnete na bok da bi pogledali na uro, in v trenutku se zgodi nekaj, kar vas popolnoma prestraši. Celotna spalnica se začne silovito vrteti, kot bi bili na najhitrejšem vrtiljaku. 30 sekund kasneje pa se svet nenadoma umiri, kot da se ni zgodilo nič, dokler znova ne premaknete glave. Se prepoznate? Najverjetneje ne gre za možgansko kap, niti za nihanje krvnega pritiska, temveč za najpogostejšo obliko vrtoglavice.
Na palčki zagledate rumeno in pomislite: »Dobro, da sem si očistil ušesa.« Toda snov, ki ste jo odstranili, ni zgolj nepotrebna umazanija. Ušesno maslo je del naravne zaščite sluhovoda. Vatirana palčka se zdi nežen pripomoček za higieno, vendar lahko v sluhovodu naredi prav nasprotno od želenega: maslo potisne globlje, poškoduje kožo ali celo bobnič. Za vsakodnevno nego ušes praviloma potrebujemo manj, kot si predstavljamo. Zdravo uho, ki ne povzroča težav in ne ovira zdravniškega pregleda pravzaprav sploh ne potrebuje globinskega čiščenja, samo nežno ‘zunanje poliranje’. Čiščenje notranjosti zunanjega sluhovoda je potrebno samo v primeru neprijetnih simptomov kot je izguba sluha in kar je ključno, pod zdravniškim nadzorom.




