Mladi za volanom: spanec, telefon in malo kilometrine
Kazalo
Mladi vozniki niso nujno slabi in neodgovorni vozniki. Vendar pa statistično dokazano povzročijo največ prometnih nesreč, najpogosteje zaradi prevelike hitrosti in precenjevanja lastnih sposobnosti. Če dodamo še uporabo telefona med vožnjo, dobimo kar 400 % večje tveganje za nesrečo. Izobraževanje bodočih voznikov (avtošole) in MDPŠ (Medicina dela, prometa in športa) igrata ključno in zakonsko določeno vlogo pri zmanjševanju tveganj na cestah, zlasti pri preprečevanju nevarnih navad.
Mlad voznik ne potrebuje samo več kilometrov
Pogovorno večkrat slišimo kako starejši vozniki mlajšim modrujejo, da bo z več prevoženimi kilometri prišla tudi boljša vožnja. Če so ti prevoženi kilometri vedno podnevi in vedno po isti cesti, bo učna krivulja ostala na razmeroma enakem mestu. Pomembno je, da mladi voznik pridobiva izkušnje v pogojih, ki postopno postajajo vedno bolj zahtevni. V praksi to pomeni, da se najprej voziš podnevi po cesti, ki jo dobro poznaš, nato glede na svoje sposobnosti postopoma dodaš nočno vožnjo v dežju ali pa daljšo vožnjo z navigacijo in pod časovnim pritiskom.
Tako kot na vseh nivojih življenja je najpomembneje, da se človek zna poslušati in iskreno presoditi svoje zmožnosti, zlasti če so lahko vpletena tudi življenja drugih. To ne pomeni, da moraš po uspešno opravljeni vožnji čakati na čas, ko se ti bo zdelo da si zares pripravljen, pomeni samo, da zahtevnost povečuješ postopoma.
Telefon ne odvzame samo pozornosti, lahko odvzame življenje
Kar 75% slovenskih voznikov med vožnjo uporablja telefon, krivci pa niso samo mladi vozniki. Glavna razlika med vozniki nad 35 let in mladimi vozniki je v tem, da starejši telefon večinoma uporabljajo za klasične klice, mladi vozniki pa tudi za uporabo multimedijskih aplikacij, navigacijo, menjavo glasbe in snemanje vsebin. Pomembno se je zavedati, da že kratek pogled stran lahko pomeni, da avtomobil več deset metrov potuje brez neposrednega vizualnega nadzora.
Uradni evropski podatki pravijo, da telefoni povzročijo od 5 do 25% vseh prometnih nesreč. Ti odstotki so seveda podcenjeni, saj posameznik le redko sam prizna, da je gledal v telefon, policija pa brez sodnega naloga ne more vedno pregledati podatkov o aktivnosti na napravi v natančni sekundi trka.
Kako preprečiti uporabo telefona med vožnjo?
Ključna je samorealizacija kako nevarno je lahko tako početje, potem bo sprejemanje varnejših navad veliko bolj enostavno.
Tukaj je nekaj preprostih nasvetov:
- Na telefonu vključite funkcijo »ne moti med vožnjo«;
- Kupite držalo za telefon;
- Pred vožnjo namestite cilj v navigacji;
- Pred vožnjo izberite glasbo ali podkast, ki ga boste poslušali;
- Izključite notifikacije za sporočila in družbena omrežja.
Če morate nujno pogledati na telefon, kot se kdaj pač zgodi, vozilo ustavite na varnem mestu in v miru uredite stvari.
Zaspan voznik = pijan voznik
Če ste budni 18 ur zapored, delujete za volanom enako kot voznik, ki ima v krvi 0,5 promila alkohola (kar je v Sloveniji zakonsko dovoljena meja za izkušene voznike, za mlade voznike je prvi dve leti od pridobitve vozniškega izpita meja 0.0 promila alkohola v krvi). 24 ur brez spanja pa pomeni da, so vaši refleksi enaki, kot če bi imeli v krvi 1,0 promila alkohola (stanje močne opitosti, ki pomeni takojšen odvzem vozniškega dovoljenja).
0.5 promila alkohola v krvi se pri mladem vozniku kaže kot:
- Pretirano samozaupanje in lažen pogum, ki vodi v hitrejšo vožnjo ter tvegano prehitevanje.
- Nezmožnost natančnega določanja, kako daleč je vozilo spredaj ali nasproti.
- Upočasnjeno usklajevanje pozornosti med dogajanjem na cesti, navigacijo in armaturno ploščo.
- Poznejše zaviranje.
- Rahlo vijuganje znotraj voznega pasu, predvsem pri vožnji skozi dolge ovinke ali na avtocesti.
1.0 promila alkohola v krvi se pri mladem vozniku kaže kot:
- Izrazit tunelski vid, zaradi česar mlad voznik sploh ne zazna pešcev, kolesarjev ali znakov ob robu ceste.
- Impulzivne in agresivne reakcije, ki se lahko na primer kažejo kot sunkovito zaviranje.
- Motnje ravnotežja in koordinacije, ki se izrazijo že pri osnovnem upravljanju stopalk (sklopka, gas, zavora) ter menjavi prestav.
- Fiksacija pogleda le v eno točko neposredno pred avtomobilom in posledično zanemarjanje širšega prometnega konteksta (npr. sprememba luči na semaforju).
- Popolna odsotnost samokritike, ko možgani niso več sposobni prepoznati lastnih napak in voznik kljub očitnemu vijuganju verjame, da vozi popolnoma varno.
Mladi vozniki fiziološko potrebujejo več spanja
Klinične raziskave potrjujejo, da, mladi vozniki potrebujejo več spanja za ohranjanje zbranosti med vožnjo, hkrati pa so biološko znatno bolj občutljivi na pomanjkanje spanja kot starejše generacije:
- mladi vozniki so imeli po neprespani noči 7,37-krat več nenamernih izvozov z voznega pasu;
- 11-krat večje tveganje za povzročitev skorajšnjega trka.
Ti rezultati sovpadajo s fiziologijo mladih možganov (starost 18–24 let), ki se v teh letih še razvija in zori. Prefrontali korteks, ki je odgovoren za izvršilne funkcije in sprejemanje odločitev, je zelo občutljiv na pomanjkanje spanja. Če mladi torej spi manj kot 6 ur, pride do:
- Zmanjšanega pretoka krvi in metabolizma glukoze.
Možganske celice tako nimajo dovolj energije zaradi česar se drastično poslabša delovni spomin. Mladostnik težko ohranja več informacij hkrati (npr. spremljanje prometa, navigacije in hitrosti) - Hiperaktivnosti amigdale.
Mladi vozniki zaradi tega ne sprejemajo odločitev na podlagi logične ocene tveganja, temveč postanejo impulzivni, razdražljivi in nagnjeni k tveganemu vedenju (npr. prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti). - Porušenega ravnovesja med ekscitatornimi in inhibitornimi živčnimi prenašalci.
To se navzven kaže kot “nevrološki mrk”. Možgani za nekaj stotink sekunde popolnoma odpovejo pri procesiranju zunanjih dražljajev, kar drastično upočasni reakcijski čas.
Vzgoja varnega voznika se začne v ordinaciji medicine prometa
Specialist medicine dela, prometa in športa ima ključno vlogo pri oblikovanju varnih mladih voznikov, saj s svojim strokovnim znanjem deluje kot pomemben preventivni in diagnostični steber na njihovi poti do vozniškega dovoljenja.
Na obveznih zdravstvenih pregledih pred začetkom usposabljanja v avtošoli specialist ne preverja zgolj osnovnih fizičnih parametrov, kot sta ostrina vida in sluh, temveč celovito oceni kandidatovo psihofizično zrelost, sposobnost koncentracije, koordinacijo in hitrost reakcij.
Dober zdravnik na empatičen način v mladem vozniku spodbudi zavedanje, da z udeležbo v prometu neposredno vpliva na svoje življenje in življenje vseh okrog njega. Sprejemanje odgovornosti in spoštovanje njene teže, lahko vodi v razvoj dobrih navad (npr. vožnja brez telefona itd.) in kar je najpomembneje v razvoj varnega voznika.
Najpomembnejša zdravstvena tveganja, ki jih pri mladem zdravniku prepozna specialist medicine dela, prometa in športa:
- neustrezno korigiran vid;
- motnje spanja;
- izrazita dnevno zaspanost;
- zdravila, ki zmanjšujejo zbranost;
- ponavljajoče se omedlevice ali izgube zavesti;
- težave s koncentracijo;
- tvegano uporabo alkohola ali drugih snovi.
Dober voznik ni tisti, ki se nikoli ne zmoti. Dober voznik je tisti, ki si z varnim pridobivanjem izkušenj ustvari dovolj časa in prostora, da svojo ali tujo napako pravočasno popravi.
Viri:
Hyndych A, El-Abassi R, Mader EC Jr. The Role of Sleep and the Effects of Sleep Loss on Cognitive, Affective, and Behavioral Processes. Cureus. 2025 May 16;17(5):e84232. doi: 10.7759/cureus.84232. PMID: 40525051; PMCID: PMC12168795.
Nicolls M, Buckley L. A qualitative study on young drivers’ experiences with, and perceptions of others’ engagement in, and approval of, next day drink driving. J Safety Res. 2026 Feb;96:112-119. doi: 10.1016/j.jsr.2025.12.003. Epub 2025 Dec 13. PMID: 41786407.
Scheetz LJ. One for the Road: A Comparison of Drinking and Driving Behavior Among Younger and Older Adults Involved in Fatal Crashes. J Trauma Nurs. 2015 Jul-Aug;22(4):187-93. doi: 10.1097/JTN.0000000000000141. PMID: 26165871.
Preberite več prispevkov:
»Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
