Osamljenost krajša življenje
Kazalo
Da je človek socialno bitje je zapisano globoko v naših genih. Skozi zgodovino posameznik sam zunaj skupine preprosto ni mogel preživeti, zato se je naša potreba po družbi zapisala v vse kar smo. Če nas torej družba potisne na rob, ali se ne počutimo sprejete in dovolj ljubljene, možgani aktivirajo enake centre kot ob fizični bolečini. Narava nas s to bolečino opozarja, da je izključitev iz skupnosti nevarna za preživetje. Človek torej za dolgo in kakovostno življenje ne potrebuje le zdravega telesa. Potrebuje tudi občutek pristne pripadnosti.
Samota je lahko prijetna
Biti sam ni enako kot biti osamljen. Samota je fizično stanje, ki si ga načeloma izberemo sami, pogosto ko si želimo biti sami s sabo. Glavna razlika z osamljenostjo je v zavedanju, da se lahko zlahka vrnemo v družbo, če si tega zaželimo.
Osamljenost je nekaj drugega. Pojavi se takrat, ko obstaja razkorak med odnosi, ki jih imamo, in odnosi, ki jih potrebujemo oziroma si jih želimo. Gre za subjektiven občutek, da nismo dovolj povezani, razumljeni ali čustveno podprti. Zato se lahko nekdo počuti osamljenega tudi v partnerskem odnosu, veliki družini, polni pisarni ali med stotinami spletnih sledilcev. Načeloma pa do osamljenosti najpogosteje pride ob težkih življenjskih izgubah kot so smrt, ločitev ali razhod, selitev in celo upokojitev.
Kako upokojitev vpliva na dolgoživost?
Celo življenje delamo, ustvarjamo, gradimo z mislijo, da bomo počivali in uživali v pokoju. Upokojitev nastopi, življenje pa se poruši. Veliko ljudi namreč toliko časa preživi v službi, da služba postane njihova celotna identiteta. Ko se torej konča, ne vedo več kdo so brez nje. Poleg tega je tukaj še drastičen upad socialnih stikov, ki lahko vodi v kroničen občutek osamljenosti.
Raziskave dokazujejo, da osamljenost poveča tveganje za:
- srčni infarkt, aterosklerozo in visok krvni tlak;
- dvig stresnega hormona kortizola;
- sistemska vnetja;
- razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.
Ali osamljenost poveča tveganje za prezgodnjo smrt?
Kako velik vpliv ima osamljenost na človeško življenje je zanimalo številne znanstvenike, ki so v svojo raziskavo vključili več kot 2,2 milijona odraslih.
Rezultati so pokazali, da:
- socialna izolacija poveča tveganje za prezgodnjo smrt za 32%;
- osamljenost pa za 14%.
Socialna izolacija in osamljenost sta pojma, ki se med seboj prepletata. Načeloma pa ju ločimo po tem, da je socialna izolacija objektivno, merljivo stanje, ki pomeni, da ima človek nič ali zelo malo stkov s socialnim krogom. Medtem ko je osamljenost subjektiven občutek, ki je prav tako lahko posledica socialne izolacije, ni pa nujno.
Kakšen vpliv ima osamljenost na telo?
Vsak se kdaj počuti osamljenega, to je popolnoma normalno in neškodljivo, če je občutek kratkotrajen. Težava nastane, ko osamljenost postane del vsakdana. Takrat lahko negativno vpliva na več telesnih sistemov hkrati.
- V stanju nenehne pripravljenosti.
Kadar se počutimo brez podpore, lahko telo okolje zaznava kot manj varno in stalno pričakuje nevarnost. To poviša krvni tlak in izločanje hormona kortizola, ter tako predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2, depresijo in demenco.
Osamljenost je dokazano povezana z 29 % večjim tveganjem za koronarno srčno bolezen in 32 % večjim tveganjem za možgansko kap. - Osamljenost in slab spanec se medsebojno krepita.
Dokazano je bilo, da osamljeni ljudje težje zaspijo, se pogosteje prebujajo ali pa se zbudijo neprespani. Vzroki zato so najverjetneje v večernem premlevanju, splošni napetosti in konstantnem občutku ogroženosti. Slab spanec nato naslednji dan zmanjša potrpežljivost in motivacijo za druženje. Človek pade z začaran krog. - Osamljenost poveča tveganje za demenco za do 40%.
Osamljenost vodi v manj socialnih interakcij zaradi česar lahko pride do kognitivnega upada. Možgani namreč brez ‘treninga’ začnejo atrofirati, zmanjša se število nevronskih sinaps. To pogosto povzroči, da se posamezniki še bolj odmikajo iz družbe, saj jih je sram, da ne zmorejo slediti pogovoru ali pa druženja zanje postanejo enostavno prenaporna.
Kako se znebiti občutka osamljenosti?
Najprej je treba razumeti, kaj človeku manjka, da je prisoten ta občutek. Odgovor ni vedno, več prijateljev ali znancev. Pogosto je potreben iskren vpogled vase, kar ni vedno enostavno. Za začetek lahko:
1. Obnovite stike z vam ljubimi ljudmi.
Pomislite na ljudi ob katerih vam zaigra srce. Smeh, toplina, občutek sprejetosti. Aktivno naredite nekaj na tem, da obnovite ali povečate obseg druženj z njimi.
2. Vključite se v dejavnost, ki vam bo dala občutek poslanstva ali smisla.
Na eni strani je to lahko prostovoljstvo ali kakršnakoli druga oblika pomoči sočloveku. V naši naravi je, da nas to napolni in razveseli. Na drugi strani pa so to preprosto tiste aktivnosti, ki jih radi počnete. Hoja v hribe, slikanje, šport. Skupen interes je močan razlog za razvoj medčloveških odnosov.
3.Kvaliteta pred kvantiteto.
To preprosto pomeni, da je bolje imeti enega pravega prijatelja, kot sto takih, ki nam ne bodo stali ob strani in ob katerih se bomo počutili osamljene. Če torej imate takega prijatelja, poskrbite za dober in kvaliteten odnos.
4.Poiščite strokovno pomoč.
Včasih to pomeni pregled pri zdravniku, ki bo naslovil naglušnost zaradi katere si niste upali v družbo. Spet drugič se lahko z osamljenostjo prepletajo depresija, tesnoba in nespečnost, pri čemer lahko zopet pomaga strokovnjak. Pomembno je, da se zavedate, da čeprav se vam morda tako v tem trenutku zdi, v resnici niste sami. Pomoč vam je vedno na voljo že z enim klicom.
V Kliniki NYD razumemo, da človek včasih ne zmore sam prepoznati kaj točno je razlog. Osamljenost je širok pojem, s številnimi možnimi vzroki, ki se pogosto med seboj prepletajo. V ambulanti funkcionalne medicine obravnavo zastavimo široko, a prilagojeno vam in vašemu telesu. Če je torej potrebno izboljšanje kvalitete spanca, odprava osamljenosti ali pa enostavno želja po skrbi za svoje telo, smo pravi naslov. Ravno to je lepota funkcionalne medicine, uporaba medicinskega in znanstveno podprtega znanja zato, da se človek bolje počuti (pa če bolezen je prisotna ali pa se enostavno želimo počutiti boje).
Viri
Stessman J, Rottenberg Y, Shimshilashvili I, Ein-Mor E, Jacobs JM. Loneliness, health, and longevity. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2014 Jun;69(6):744-50. doi: 10.1093/gerona/glt147. Epub 2013 Sep 28. PMID: 24077598.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.
