osteoartroza

Osteoartroza: Razumevanje in obvladovanje te sklepne bolezni

Osteoartroza, poimenovana tudi artroza, prizadene približno 20 % odraslih in predstavlja enega izmed največjih javnozdravstvenih problemov med mišično-skeletnimi obolenji. Njegova incidenca narašča zaradi staranja prebivalstva, življenjskega sloga in debelosti. Glavni posledici sta kronična bolečina in funkcionalna omejitev, ki bistveno zmanjšata kakovost življenja oseb. Načrtovanje zdravljenja je zasnovano tako, da zagotavlja lajšanje bolečin, preprečuje zaplete ter povrne oziroma izboljša funkcionalno stanje. Končni cilj je doseči izboljšanje kakovosti življenja, h kateri stremimo s strokovno in individualno obravnavo tudi v naši NYD kliniki.

Anatomija sklepa

Sklep je opredeljen kot zveza med vsaj dvema kostema. Večina kosti v našem telesu je med seboj povezana s sklepno špranjo, ki omogoča gibanje v sklepu. Takšen sklep se imenuje pravi sklep. Kosti na sklepnih površinah pokriva sklepni hrustanec. Sklepni hrustanec je čvrsta in elastična struktura, katera je sestavljena iz mrež kolagenskih vlaken. V mreži se nahajajo hrustančne celice, ki v okolico izločajo medceličnino. Sklep ovija sklepna ovojnica, katero delimo na dve plasti. Zunanja vezivna plast se nadaljuje v pokostnico, notranja sinovialna plast pa prehranjuje sklepni hrustanec. Stabilnost sklepa povečujejo zadebeljeni vezivni deli (vezi, ligamenti), kite mišic, ki potekajo preko sklepov ter negativni zračni tlak znotraj sklepa. Posebnosti nekaterih sklepov so vezivno-hrustančni vložki med kostmi, ki izravnajo neskladne površine kosti. Glede na obliko jih imenujemo diski ali meniski.

Kako nastane osteoartroza?

Osteoartroza je obolenje, za katerega je značilna prezgodnja obraba sklepnega hrustanca in je posledica neravnovesja med sintezo in razgradnjo hrustanca. Artroza se razvije, ko se gladka površina hrustanca v sklepu na večih mestih zaradi prekomernih mehanskih obremenitev poškoduje. Kadar se poškodbe postopno poglabljajo v tkivo, hrustančne celice ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega hrustanca z novim, saj je čas za regeneracijo prekratek. Progresivne poškodbe lahko dosežejo v skrajnem primeru tudi kostno površino pod hrustancem. Posledično se hrustančna plast na kosti stanjša ali popolnoma izgine. Poleg okvare hrustanca lahko v kasnejših obdobjih prizadene tudi sklepno ovojnico, katera postane manj prožna in raztegljiva. Poleg ovojnice pa postanejo tudi obsklepne vezi in mišice oslabljene ter bolj toge, kar pomeni, da sklep postane nestabilen. Z namenom, da bi telo zagotovilo sklepu stabilnost, se v sklepu začne graditi oziroma nalagati kostnina in kostni trni. Končni rezultat procesa artroze je boleč, otekel, tog in nestabilen sklep.

osteoartroza

Kateri so vzroki za osteoartrozo?

Za artrozo kolka je značilna prezgodnja obraba sklepnega hrustanca, katere vzroke, odgovorne zanjo, ločujemo na primarne in sekundarne. Pri primarni artrozi vzrok za prehitro obrabo ni znan, kar pomeni, da se degenerativne spremembe zgodijo na predhodno normalnem sklepu. Pri sekundarni artrozi pa je vzrok znan in je obraba posledica že prej spremenjenega sklepa zaradi poškodbe ali bolezni.

Kateri dejavniki vplivajo na razvoj osteoartroze?

Eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj artroze, je zagotovo starost. S starostjo upada naravna sposobnost celic, ki gradijo in obnavljajo hrustanec, zaradi česar je hrustanec nagnjen h pospešenemu propadanju. K zgodnji obrabi hrustanca pripomorejo tudi vse obremenitve, ki vključujejo prisilno držo, ponavljajoče se gibe in dvigovanje težjih bremen. K prekomerni mehanski obremenitvi pripomore tudi prekomerna telesna teža, ki predvsem vpliv na kolk in koleno. Pojav artroze se med spoloma razlikuje. Pri ženskah se artroza običajno pojavlja v obdobju menopavze in prizadene sklepe kolka, kolena in rok. Pri moških pa se artroza pojavi prej, že okoli 45 leta, predvsem v sklepih, ki prevzemajo težo telesa (kolk in koleno).

Kateri so glavni simptomi osteoartroze?

Prvi znaki, ki nakazujejo na artrozo, so bolečina v predelu sklepa ob daljših obremenitvah, še posebej pri hoji navzdol. Med aktivnim gibanjem sklepa je lahko prav tako prisotna krepitacija oziroma zvok škrtanja znotraj sklepa. Sčasoma se lahko začne bolečina pojavljati tudi že pri krajših razdaljah, pridruženi pa sta ji še togost sklepa in oteklina. Medtem tudi gibljivost sklepa postopno postaja vedno bolj omejena. Zaradi togosti in bolečin lahko pride do zmanjšanje funkcionalnosti in invalidnosti ter deformacije celotnega sklepa.

Kako se med seboj razlikujeta osteoartritis in revmatoidni artritis?

Glavna razlika med osteoartrozo in revmatoidnim artritisom je v vzrokih za nastanek obolenja. Osteoartroza je posledica mehanske obrabe sklepov, medtem ko je revmatoidni artritis avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem telesa prizadene sklepne ovojnice. Kljub različnih vzrokom sta si obolenja po simptomih lahko zelo podobna, zato je zelo pomembno stanja med seboj razlikovati in posledično določiti ustrezno zdravljenje.

osteoartroza

Kako poteka zdravljenje?

Na podlagi simptomov in anamneze zdravnik pacienta napoti na slikovno diagnostiko, s katero se potrdi obolenje. Potek zdravljenja določi ortoped na podlagi natančne diagnoze in individualno, za vsakega pacienta posebej. V začetku rehabilitacije je zdravljenje običajno konzervativno podprto, po potrebi s farmakološko terapijo. Dokazi študij poročajo, da z gibalno terapijo lahko zmanjšamo bolečino, izboljšamo gibljivost sklepov in dvignemo raven kakovosti življenja posameznikov z artrozo. Aktivna fizioterapevtska intervencija ima prednost do boljšega obvladovanja bolečine, saj nima stranskih učinkov in ne povzroča tveganja za odvisnost od analgetikov, v primerjavi s farmakološko terapijo. Vadba vpliva na vsa tkiva v sklepu in lahko učinkovito upočasni potek osteoartroze z zmanjšanjem vnetja in katabolne dejavnosti celic ter s spodbujanjem anabolne aktivnosti in ohranjanjem presnovne homeostaze. Prav tako vadba krepi okoliške mišice, ki pomagajo podpirati in stabilizirati sklepe ter delno prevzemati težo, ki jo nosijo sklepi in s tem posledično zmanjšujejo pritisk na sklepe. Telesna aktivnost izboljšuje pretok krvi in kakovost sinovialne tekočine, kar pomaga izboljšati gibljivost in zmanjšati togost sklepov.

Poleg vadbe so del celostnega pristopa za lajšanje simptomov tudi različne oblike fizikalne terapije, kot so laser in tecar terapija. Tecar terapija se pogosto uporablja za lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti pri osteoartrozi, saj s visokofrekvenčnimi elektromagnetnimi valovi ogreva tkivo in s tem izboljša pretok krvi, zmanjša vnetje, sprosti mišice in poveča elastičnost vezivnega tkiva. Medtem ko terapija z laserjem spodbudi tudi procese celjenja v sklepih.

Kadar se stanje ne izboljšuje in so bolečine vedno bolj izrazite, se pacientu svetuje operativno zdravljenje, ki vključuje osteotomijo ali vstavitev delne oziroma popolne endoproteze (zamenjava sklepa). Po operaciji sledi rehabilitacija s poudarkom na gibalni terapiji.

Ali lahko vadba poveča bolečino in poslabša stanje?

Pogosto se posamezniki bojijo, da bodo z vadbo ne samo poslabšali bolečino, temveč tudi stanje obolenja. Osteoartroza je stanje, za katerega velja, da je prekomerna mehanska obremenitev eden izmed ključnih vzrok za razvoj obolenja. Zato je pred pričetkom telesne aktivnosti priporočen posvet z fizioterapevtom. Predvsem se je priporočljivo izogibati dejavnosti, ki dodatno mehansko obremenjujejo sklepe, kot so na primer: skakanje, pohodništvo ali tek. Športi in dejavnosti, ki zahtevajo dolgotrajne ponavljajoče se gibe nad glavo, kot so igranje tenisa, dvigovanje uteži nad glavo, barvanje sten, lahko poslabšajo simptome osteoartroze v vratu in ramenih. Sklepi so pri dejavnosti, ki zahtevajo ponavljajoče se gibe ali prenašanje težjih bremen, dodatno izpostavljeni pritiskom, trenju in draženju. Zato je vadba za krepitev mišic, ki pripomorejo k stabilizaciji sklepov, ključna. Poleg vadbe za krepitev pa je priporočena tudi aerobna vadba, kot je hoja, kolesarjenje ali plavanje. Hoja je ena izmed najučinkovitejši aerobnih vadb, ki izboljšuje pretok krvi ter zmanjšuje vnetne odzive v telesu. Medtem ko so vaje v vodi še posebej koristne za izboljšanje gibljivosti sklepov, saj ima voda vzgonski učinek, ki zmanjšuje obremenitev oz. pritisk na sklepe.

 

Glede izboljšanja funkcionalnosti rame je gibalna terapija najbolj učinkovita, priporočena je tudi v kombinaciji z manualno terapijo in kineziološkimi trakovi. Progresivna vadba za krepitev se osredotoča na krepitev mišic ramenskega obroča z namenom stabilizacije ramenskega sklepa in zmanjšanja pritiska na subakromialni prostor. Medtem ko z manualnimi tehnikami fizioterapevt poskuša doseči sprostitev prekomerno napetih mišic in izboljšati gibljivost sklepa. Pri večini pacientov, od 70 do 90 %, je ne operativno oz. konservativno zdravljenje uspešno. Raziskave so pokazale, da je rezultat, dosežen z fizioterapijo primerljiv s tistim, ki ga dosežemo z operacijo. Zato se operativno zdravljenje pri utesnitvenim sindromu vedno bolj opušča.

Zaključek

Osteoartroza je obolenje, ki zaradi obrabe sklepnega hrustanca povzroča bolečino, vnetje, togost, zmanjšano gibljivost in vnetje v sklepih. Vadba je ključnega pomena za preprečevanje in zdravljenje artroze, zlasti za zmanjševanje togosti sklepov in krepitve mišic. Pred pričetkom vadbe ali zdravljenja s fizikalno terapijo se lahko obrnete tudi na naše fizioterapevte v NYD kliniki, kjer se vam bodo individualno posvetili in skupaj z vašimi željami zastavili plan rehabilitacije.

Preberite več prispevkov:

Med atleti na stezi je sindrom iliotibialnega trakta ena najpogostejših poškodb zaradi prekomerne uporabe le-tega. Od tod se je pojavil tudi zelo znan sinonim za tovrstno diagnozo: “tekaško koleno” (angl. “runner’s knee”), a to ne pomeni, da je njegova pojavnost samo pri tekačih, vendar jo lahko dostikrat zasledimo tudi pri

Glavna razlika med stanjema je ta, da trigger finger povzročajo spremembe na tetivah, Dupuytrenovo kontrakturo pa povzročijo spremembe na mehkem tkivu. V našem članku se lahko dodobra seznanite o razlikah med obemi stanji.

Sprožilni prst ali (bolj znano) trigger finger je patološko stanje, ki ga zaznamuje boleče in omejeno gibanje prizadetega prsta. Preberite več v našem članku o trigger finger-ju.

Ali občutite globoko bolečino v zadnjici, ki se širi po zadnji strane noge do stopala? Pogosto gre za t.i. piriformis sindrom. Preberite več v našem članku.