Piriformis sindrom

Piriformis sindrom: od vzrokov do učinkovitih strategij zdravljenja

Piriformis sindrom, čeprav morda manj znan kot nekatera druga stanja, lahko povzroči neprijetne bolečine, otrplost in mravljinčenje v zadnjici, boku ter nogi. Gre za stanje, ki nastane, ko mišica piriformis stisne ishiadični živec, kar lahko vodi v vnetje in neprijetne simptome. Čeprav lahko težave izzvenijo v nekaj dneh ali tednih s počitkom in preprostimi zdravljenji, je pomembno razumeti vzroke, simptome ter učinkovite načine upravljanja s tem stanjem.

 

V tem članku bomo raziskali, kaj povzroča piriformis sindrom, kako se diagnosticira, ter kakšne so učinkovite strategije za obvladovanje simptomov. Raziskali bomo tudi razlike med piriformis sindromom in “išiasom” ter poudarili preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za to nelagodje. Če vas zanima, kako se spopasti s piriformis sindromom ali kako preprečiti ponovitve, nadaljujte z branjem, saj bomo raziskovali ključna vprašanja, povezana s tem neprijetnim stanjem.

Anatomija

Mišica piriformis (slovensko: hruškasta mišica) poteka od križnice do kolčnega sklepa. Ker poteka pod njo ishiadični živec (n. ischiadicus), se lahko pogosto zgodi, da napetost mišice piriformis povzroči vkleščanje ishiadičnega živca in s tem širjenje bolečine od zadnjice navzdol po zadnji strani noge do kolena. Obstaja celo nekaj procentov ljudi, pri katerih poteka ishiadični živec neposredno skozi mišico, kar še bolj izpostavlja mišico vkleščenju in provociranju simptomov.

 

Ishiadični živec je najdaljši živec v telesu in je del sakralnega pleteža (ang. sacral plexus). Svoj potek prične v petih vejah od L4-S3. Te veje se združijo v eno vejo pod mišico piriformis, ta pa nadaljuje pot po zadnji strani stegna skozi koleno, kjer se razdeli na tibialni in fibularni živec, katera potekata navzdol v stopalo.

Simptomi

Kot že omenjeno, lahko mišica piriformis povzroča simptome zelo poznanega išiasa. Vendar naj bi pri ljudeh, ki dejansko trpijo za išiasom, le 6-8% bolnikov imelo piriformis sindrom.

 

Najpogostejši simptomi piriformis sindroma so:

 

  • Odrevenelost od zadnjice navzdol po nogi
  • Pekoča bolečina v zadnjici
  • Stalno prisotna bolečina, ki se lahko poslabša s sedenjem ali visokointenzivno vadbo
  • Mravljinčenje po nogi navzdol
  • Zbadanje v zadnjici
Piriformis sindrom

Vzroki

Vzroki za piriformis sindrom so lahko:

 

  • Pogoste aktivnosti, kot npr. hoja ali tek in nenatrenirane glutealne mišice
  • Poškodbe kolka, zadnjice (medenice) ali noge, npr. pri padcu ali nesreči
  • Napetost mišic zaradi premalo telesne aktivnosti
  • Napačno dvigovanje bremena in posledična poškodba mišice
  • Telesna aktivnost brez predhodnega primernega ogrevanja ali raztezanja na koncu
  • Prekomerna telesna vadba oziroma izvajanje obremenilnih ponavljajočih se gibov
  • Dlje časa trajajoče sedenje, npr. pri ljudeh, ki opravljajo pisarniško delo, šoferji ipd.

Razlika med piriformis sindromom in išiasom

Obstajajo razlike med piriformis sindromom in išiasom, čeprav se simptomi zdijo zelo podobni. Razlog za to je, da je v obeh primerih stisnjen ishiadični živec. V prvem primeru ga stiska ali draži mišica piriformis, v drugem primeru pa so za to lahko zaslužne druge problematike, povezane s hrbtenico, npr. diskus hernija ali stenoza. Običajno je potrebna natančna diagnostika, da se določi specifična diagnoza.

 

Glavne razlike med išiasom in piriformis sindromom so:

 

  • LOKACIJA BOLEČINE: pri piriformis sindromu se običajno čuti v zadnjici in boku, pri išiasu pa lahko bolečina seva do prstov na nogi
  • VZROK BOLEČINE: pri piriformis sindromu mišica stiska živec, pri išiasu se problematika nahaja v hrbtenici (hernija, stenoza)
  • KAJ POSLABŠA BOLEČINO: pri piriformis sindromu se bolečina poslabša pri dolgotrajnem sedenju, pri išiasu se bolečina sproži ob dvigu prizadete noge med ležanjem na hrbtu

Kako postavimo diagnozo?

Diagnoza se lahko postavi že v anamnezi, ko pacient poroča o simptomih in izvedenih gibih, ki so bolečino povzročili. Po izvedenem fizikalnem pregledu s strani ortopeda ali fizioterapevta se lahko najde zakrčeno in občutljivo mišico piriformis. Za izključitev artritisa ali poškodb hrbtenice lahko pripomore slikovna diagnostika, kot RTG ali MRI. V primeru, da gre res za piriformis sindrom, lahko to potrdimo z ultrazvočno preiskavo.

Kako lahko vnaprej preprečim pojav piriformis sindroma?

Da bi preprečili pojav omenjenih bolečin, upoštevajte nekaj nadaljnjih nasvetov:

 

  • Redno se ukvarjajte s telesno vadbo, da ohranite mišice zdrave.
  • Osredotočite se na pravilno držo, še posebej pri sedenju, vožnji ali stoječem položaju.
  • Pravilno dvigujte bremena in pri tem pazite, da se sklonite z upogibanjem kolen (počep) in ne z upogibanjem hrbtenice. Predmete držite blizu telesa in se med držanjem bremena ne obračajte.
  • Pred telesno aktivnostjo se ogrejte in po njej raztegnite.
  • Med daljšim sedenjem čim večkrat ustanite in si raztegnite mišice.

Kako si lahko pomagamo, če imamo piriformis sindrom?

  • Izogibajte se dejavnostim, ki poslabšajo bolečino.
  • Globoko masirajte tkivo bokov in zadnjice, pri tem si lahko pomagate s teniško žogico ali z valjem (angl. “foam roller”).
  • Med daljšim sedenjem redno vstanite s stola. Sprehodite in raztegnite se. To je še posebej pomembno za ljudi, ki veliko sedijo pri svojem delu, kot npr. poklicni vozniki ali pisarniški delavci.
  • Poskusite s toplimi obkladki, da se zmanjša napetost mišice.
  • Raztezajte mišico piriformis:
    • VAJA 1: lezite na hrbet in potegnite eno koleno na prsni koš. Zadržite prbl. 30 sekund, nato zamenjajte nogi.
    • VAJA 2: Sedite na stolu. Gleženj ene noge dajte na koleno druge noge in se upognite v trupu naprej. Zadržite 30 sekund, nato zamenjajte nogi.
  • V kolikor do izboljšanja ne pride, je priporočljiv obisk fizioterapevta.

Fizioterapija v nyd kliniki za zdravljenje piriformis sindroma:

V NYD kliniki pri piriformis sindromu izvajamo celovit pristop k zdravljenju, ki vključuje različne terapevtske metode. Med postopki, ki jih izvajamo, so:

 

  • Laserska terapija:
    • Laserska terapija se uporablja za pospeševanje celjenja in zmanjševanje vnetja. Lahko pomaga pri zmanjšanju bolečine in pospeši regeneracijo prizadetih tkiv.
  • Tecar terapija:
    • Tecar terapija je oblika elektroterapije, ki uporablja visokofrekvenčni tok za spodbujanje krvnega obtoka in zmanjšanje vnetja. To lahko prispeva k zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcije prizadetega območja.
  • Udarni valovi:
    • Uporaba udarnih valov lahko pomaga pri razbijanju adhezij in sproščanju napetosti v mišicah. To je lahko učinkovito pri zmanjševanju bolečin in izboljšanju gibljivosti.
  • Individualno prilagojene terapevtske vaje:
    • Fizioterapevtska vadba, ki se osredotoča na raztezanje in krepitve mišice piriformis, lahko prispeva k zmanjšanju simptomov.
  • Globinska masaža in manualna terapija:
    • Masaža lahko pomaga sprostiti napete mišice in izboljšati pretok krvi v prizadetem območju, kar lahko prispeva k lajšanju bolečin.
  • Usmerjen pristop k preventivi:
    • Ponujamo smernice in nasvete glede sprememb v življenjskem slogu ter preventivnih ukrepov, ki lahko pomagajo preprečiti ponovitve piriformis sindroma.
  • Svetovanje in izobraževanje:
    • Pacientom nudimo informacije o njihovem stanju, vključno z razumevanjem vzrokov in strategijami za obvladovanje simptomov.

 

Zavedamo se, da je vsak posamezen primer edinstven, zato je pristop k zdravljenju prilagojen posameznim potrebam in simptomom pacienta. Ta celostni pristop na NYD kliniki omogoča boljšo oskrbo in učinkovitejše obvladovanje piriformis sindroma.

Zaključek

V NYD kliniki se lahko zanesete na našo strokovnost in predanost reševanju težav, povezanih s piriformis sindromom. S poglobljenim znanjem ortopedov in izkušenjami fizioterapevtov sledimo pristopu, ki je skrbno prilagojen posamezniku. Z usklajenim delovanjem strokovnjakov iz različnih področij zagotavljamo celovito in uspešno obravnavo te problematike. Naš cilj je ne le olajšanje trenutnih simptomov, temveč tudi izboljšanje funkcionalnosti ter dolgoročno dobro počutje pacientov.

Preberite več prispevkov:

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se razvije iz celic kože, specializiranih za tvorbo melanina.

Akne oziroma mozolji predstavljajo eno izmed najpogostejših kroničnih vnetnih bolezni kože. So stanje, ko se lasni mešički pod kožo zamašijo.

Atopijski dermatitis je najpogostejša ne nalezljiva kronična vnetna bolezen kože. Ponavadi se začne že v otroštvu s suho in srbečo kožo.

Dermatolog svetuje: Nega kože pozimi – Nasveti za čudovito in …