Utesnitveni sindrom rame se da tudi preprečiti oziroma ga oskrbeti. Želite vedeti, kaj pri tem lahko storite sami? Preberite si članek o skriti bolečini rame.
Pljučni rak in projekt čik pavza
”Čik pavza” je nadgradnja projekta ”Izkašljaj se”. Z njim javnost seznanjamo s simptomi pljučnega raka in pomenom zgodnjega odkrivanja.
Podpirajo ga farmacevtske družbe Amgen, AstraZenece, Bristol Myers Squibb, MSD, Novartis, Pfizer, Roche in Takeda.
Pljučni rak spada med najpogostejša rakava obolenja sodobnega časa. Uvrščamo ga med bolezni, ki veljajo za globalno najbolj smrtne. Kaj pa sploh je rak? Govorimo o enotnem poimenovanju za skupino različnih bolezni, katerih značilnost je nenadzorovana rast spremenjenih, rakastih celic.
Pljučni rak je svetovni zdravstveni problem. Poznamo dve glavni vrsti; drobnocelični ter nedrobnocelični. V Sloveniji raka na pljučih po pogostosti pojava uvrščamo na četrtem mestu. Zaradi vse večje obolevnosti je potrebno vse moči pri preprečevanju usmeriti v preventivo ter zgodnje odkrivanje.
Simptomi
Temu, da je pljučni rak težko ozdravljiv, botruje tudi to, da se lahko razrašča brez simptomov. Večina rakov nastane na obrobju pljuč, na katerem ni čutnic. Zaradi tega bolniki ne čutijo bolečine, ne kašljajo, rakave celice pa se nemoteno razmnožujejo naprej. Kljub temu pa so v nekaterih primerih določeni simptomi znak, da nekaj ni v redu. Ko so simptomi prisotni, se razlikujejo od posameznika do posameznika, odvisno ali se je pljučni rak že razširil ali ne. Mnogo ljudi jih zamenja za pokazatelje katere druge bolezni, na primer infekcije, ali pa samo kot dolgoročno posledico kajenja.
Obstaja kar nekaj pokazateljev raka pljuč, vsi pa so zelo nespecifični, saj se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Znak za alarm so simptomi, ki se pogosto ponavljajo ali ne minejo. Vsak posamezni simptom je smiselno opredeliti po jakosti, trajanju, času in pogostosti pojavljanja; ugotoviti je treba, kaj simptom sproža in kaj ga olajša. Opazimo lahko pogostejši kašelj, hripavost, oteženo dihanje, izkašljevanje krvavega izpljunka, ponavljajočo se pljučnico in nepojasnjene bolečine. Pride lahko tudi do utrujenosti, izgube apetita ter posledičnega hujšanja. Če je simptom posledica rakavega obolenja, je zdravljenje izbire specifično onkološko zdravljenje.
Kašelj
Pri kar 75% vseh bolnikov s pljučnim rakom prihaja do kašlja. Lahko je produktiven (bolnik izloča sluz) ali suh. V kolikor se pri izkašljevanju izloča tudi kri oziroma kašelj moti vsakodnevne aktivnosti, je smiselno poiskati zdravniško pomoč.
Oteženo dihanje
Težko dihanje lahko človeka močno omejuje in v njem vzbudi strah ter paniko. Bolnik ne zmore opravljati vsakodnevnih aktivnosti, težki napori pa ga lahko spravijo v večjo dihalno stisko. V hujših primerih bolniku domače tehnike olajševanja dihanja (odpiranje oken, dvig vzglavja) ne pomagajo več.
Povečana utrujenost
Bolniki so pod konstantnim občutkom izčrpanosti. Pljučni rak jim pobere toliko energije, da je utrujenost prisotna tudi po počitku. Ponavljajoča se izčrpanost lahko vodi v nespečnost in celo depresijo.
Bolečina
Nepojasnjene bolečine se lahko pojavijo na mestih, kjer so nastali primarni tumorji ali njegovi zasevki. Bolniki opazijo, da se bolečina kljub uporabi protibolečinskih zdravil pogosto ponavlja.
Hujšanje
Pljučni rak se pri bolnikih lahko pokaže tudi v obliki zmanjšanega apetita, ki vodi v izgubo telesne teže. Pri izgubi telesne teže lahko pride do kaheksije. Kaheksijo opredelujemo kot hudo splošno oslabelost in shiranost, bolnik pa izgubljene telesne mase ne zmore nadomestiti samo s prehrano.
Miti o pljučnem raku
Med ljudstvom obstaja mnogo prepričanj o pljučnem raku, ki pa niso vedno resnična. Najpogostejši mit je, da je pljučni rak zgolj in samo posledica kajenja. V povprečju se rak razvije tudi pri 10-15% nekadilcev, dve tretjini predstavlja ženski spol. Je pa dejstvo, da pri njih tveganje za nastanek predstavlja tudi vdihovanje velikih količin cigaretnega dima. Med bolniki, ki so kadilci, vztraja misel, da opustitev kajenja po diagnozi ni smiselna. Ob tem bi dodali, da močno spodbujamo prekinitev kajenja, saj se s tem pooperativna prognoza močno izboljša.
Govori se tudi, da za zmanjšanje tveganja za nastanek ni možno storiti ničesar in da je pljučni rak neozdravljiv. Potrebno je vedeti, da lahko s samo preventivo storimo ogromno na področju preprečevanja rakavih obolenj. S preventivo lahko obolenje odkrijemo že zgodaj in ga tudi uspešno ozdravimo. V ta namen svetujemo, da se glede vsakega pomisleka posvetujete s svojim zdravnikom. Razbil bo vse vaše mite, odgovoril na vprašanja ter svetoval pri morebitnih dilemah.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka
Diagnosticiranje raka pljuč vodi specialist pulmolog. Poteka multidisciplinarno, njen cilj pa je čim hitreje opredeliti razširjenost bolezni in opraviti verifikacijo tumorja. Pri bolniku se primarno oceni tudi, če je zdravljenja sploh sposoben. Prva opravljena preiskava je rentgensko slikanje pljuč. Zanjo se ob pojavu težav prvo odloči že pacientov osebni zdravnik. Ob utemeljenem sumu je bolnik napoten k pulmologu v nadaljnjo preiskavo. Globinskim slikanjem sledi potrditev diagnoze z odvzemom bolnega tkiva, katerega pregleda patolog. Natančno se opredeli vrsta tumorja, na podlagi katere se potem določa nadaljnje zdravljenje.
Po potrditvi diagnoze in dejstvu, da je ugotovljen pljučni rak, se bolnika napoti na enega od multidisciplinarnih konzilijev. Strokovnjaki onkologi v sodelovanju z radiologom ter torakalnim kirurgom določijo način zdravljenja. Bolnike se lahko zdravi s kemoterapijo, obsevanjem, imunoterapijo, tiste s slabšo prognozo pa se zdravi le simptomatsko.
Preventiva
Pri preprečevanju pojava rakavega obolenja je tako kot pri vseh drugih boleznih pomembna že sama preventiva. Ločimo jo na primarno ter sekundarno. Primarna vključuje predvsem preprečevanje ter opuščanje kajenja in zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom (azbest, radon, druge težke kovine, …). Pomembno je, da poskrbite za dihanje svežega in čistega zraka v delovnem ter domačem okolju. Sekundarna preventiva ima sicer manjši pomen. Temelji na zgodnjem sistematičnem odkrivanju s presejanjem med prebivalstvom z visokim tveganjem.
Dokazano je, da je obolevnost za diagnozo pljučni rak manjša tudi pri vseh, ki skrbijo za uravnoteženo prehrano. Hrana naj bo bogata s sadjem in zelenjavo, dnevno pa poskrbimo za redno telesno aktivnost. Veliko moči je v naših rokah, zato poskrbimo, da se izognemo dejavnikom tveganja in poskrbimo za zdrav način življenja.
Projekt "čik pavza"
Da pljučni rak ne postane vaš največji sovražnik, smo vam omogočili brezplačne posvete z zdravnikom. Do konca novembra se lahko na https://www.izkasljaj.se/cikpavza/ prijavite na brezplačni in anonimni posvet z zdravnikom. Veseli bomo, če boste o možnosti brezplačnega posveta z zdravnikom opozorili tudi svojce, prijatelje in druge. ”Čik pavza” je nadgradnja projekta ”Izkašljaj se”. Z njim javnost seznanjamo s simptomi pljučnega raka in pomenom zgodnjega odkrivanja. Podpirajo ga farmacevtske družbe Amgen, AstraZenece, Bristol Myers Squibb, MSD, Novartis, Pfizer, Roche in Takeda.
Preberite več prispevkov:
Sindrom karpalnega kanala je pogosta novodobna težava, ki se pogosto pojavlja prav zaradi izpostavljenosti zapestja med uporabo digitalnih naprav.
Zdrav način življenja združuje generacije. Dopustite, da to poveže tudi vas in vaše bližnje!
Hiperbarična komora je izjemno dobra za vas in vaše zdravje. Ugotovite zakaj, skozi naš članek o prednostih takšnih terapij!