Preležanine: Vse kar morate vedeti

Kazalo

    Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na kožo. Najpogosteje se pojavijo na koži, ki pokriva kostne predele telesa, kot so pete, gležnji, boki in trtica. Preležanine se najpogosteje pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preživijo v postelji ali na stolu. Preležanine lahko nastanejo v roku nekaj ur ali dni. Pomembna je ustrezna interdisciplinarna obravnava, ki vključuje dermatološko in fizioterapevtsko pomoč.

    Kaj so preležanine?

    Preležanine so poškodbe, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska. Reče se jim tudi dekubitalne razjede ali razjede zaradi pritiska. Gre za lokalizirane poškodbe kože in mehkega tkiva, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega pritiska, običajno na kostne izbokline. Poleg pritiska na kosti, se lahko pojavijo tudi zaradi pritiska medicinskih ali drugih pripomočkov.

    Zakaj nastanejo preležanine?

    Obstaja več dejavnikov, ki pripomorejo k nastanku preležanin:

    • Zunanji dejavniki kot so dolgotrajni pritisk, zmanjšanja gibljivost in vlažnost kože, ki deformirajo tkivo in zmanjšajo krvni pretok.

    • Notranji dejavniki kot sta podhranjenost in anemija lahko pospešita proces poškodbe tkiva. Tudi povišana starost in pridružena obolenja vplivajo na celjenje tkiva.

    Kdo ima povečano tveganje za nastanek preležanin?

    Povečano tveganje za nastanek preležanin imajo:

    • Starejši;
    • Inkontinenti;
    • Paralizirani;
    • Bolniki z nevrološkimi boleznimi in srčnožilnimi boleznimi;
    • Bolniki, ki so bili pod dolgotrajno anestezijo in kirurški bolniki;
    • Podhranjeni;
    • Dehidrirani;
    • Bolniki z znižanim krvnim tlakom.

    Kako pogoste so preležanine?

    Preležanine in posledično razjede so pomemben zdravstveni problem po vsem svetu, ki vsako leto prizadene več tisoč ljudi.

    Kako se klinično kažejo preležanine?

    Prognoza bo odvisna od: 

    • Dela telesa na katerem se pojavi;
    • Stopnje poškodbe tkiva;
    • Režima zdravljenja. 


    V povprečju preležanine v roku 1.5 leta izginejo pri približno 40 % bolnikih. Pogosto se te razjede tudi ponovijo, predvsem v sakralnem predelu, torej v predelu križnice.

    Kako se postavi diagnoza preležanin?

    Preležanine se diagnosticira z anamnezo in kliničnim pregledom. Če ima bolnik nevrološko ali srčno-žilno obolenje obstaja večje tveganje za sam nastanek in slabše celjenje preležanin. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi zgoraj omenjene dodatne dejavnike tveganja za nastanek preležanin. Bolezni, kot so diabetes mellitus, periferna vaskularna bolezen in maligna obolenja, prav tako preprečujejo ali upočasnjujejo celjenje ran. V sklopu kliničnega pregleda zdravnik oceni globino razjede.

    Kako se zdravi preležanine?

    Zdravljenje preležanin vključuje interdisciplinarni pristop z veliko ekipo strokovnjakov za zmanjšanje pritiska na prizadeto kožo, nego rane, nadzor nad bolečino, preprečevanje okužb in dobro prehrano.

     

    Člani ekipe so:

     

    • Družinski zdravnik, ki skrbi za načrt zdravljenja;
    • Medicinske sestre ali tehniki, ki skrbijo za ustrezno nego rane;
    • Fizioterapevt, ki pomaga do boljšega gibanja in ergonomskih prilagoditev v sodelovanju z delovnim terapevtom; 
    • Dietetik, ki spremlja, kaj morate jesti, in priporoča dobro prehrano;
    • Dermatolog, ki pomaga pri zdravljenju preležanine; 
    • Po potrebi lahko sodeluje tudi nevrokirurg, vaskularni kirurg, ortoped ali plastični kirurg.

    Zdravljenje preležanin poteka po naslednjih korakih:

      1. Zmanjšanje pritiska.
        Priporoča se sprememba položaja in pogosto obračajte ter uporaba podpornih površin kot so vzmetnice ter posebne blazine, ki vam pomagajo sedeti ali ležati na način, ki ščiti občutljivo kožo.

      2. Čiščenje in previjanje ran.
        Če prizadeta koža ni poškodovana, jo umijte z nežnim čistilom in posušite. Odprte rane očistite z vodo ali fiziološko raztopino vsakič, ko zamenjate oblogo. Fiziološka raztopina je raztopina slane vode.

      3. Povijanje.
        Povoj pospeši celjenje, saj ohranja rano vlažno, kožo okoli nje pa suho. Prav tako rano ščiti pred okužbami.

      4. Odstranjevanje poškodovanega tkiva
        Za pravilno celjenje ran ne sme biti poškodovanega, odmrlega ali okuženega tkiva. Zdravstveni delavec lahko odstrani poškodovano tkivo, kar je znano tudi kot debriding, tako da rano nežno spere z vodo ali izreže poškodovano tkivo.

      5. Zdravila za nadzor bolečine.
        Nesteroidna protivnetna zdravila, znana tudi kot NSAID, kot sta ibuprofen in naproksen natrij lahko zmanjšajo bolečino. Uporabijo se lahko tudi zdravila z lokalnim nanosom.

      6. Zdrava prehrana.
        Dobra prehrana spodbuja celjenje ran.

      7. Kirurgija.
        Velika preležanina, ki se ne zaceli, bo morda zahtevala operacijo. Ena od metod kirurškega popravila je uporaba obloge iz vaše mišice, kože ali drugega tkiva za prekrivanje rane in ublažitev prizadete kosti. To se imenuje reženjska operacija.

      8. Podpora.
        Ljudje s preležaninami so pogosto nagnjeni k socialni izolaciji, depresiji in anksioznosti. Potrebna je ustrezna podpora s strani družine in socialnih delavcev.

    Kakšna je prognoza preležanin?

    Prognoza bo odvisna od: 


    • Dela telesa na katerem se pojavi;
    • Stopnje poškodbe tkiva;
    • Režima zdravljenja. 

    V povprečju preležanine v roku 1.5 leta izginejo pri približno 40 % bolnikih. Pogosto se te razjede tudi ponovijo, predvsem v sakralnem predelu, torej v predelu križnice.

    Viri

    Zaidi SRH, Sharma S. Pressure Ulcer. [Updated 2024 Jan 3]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK553107/

     

    Swafford K, Culpepper R, Dunn C. Use of a Comprehensive Program to Reduce the Incidence of Hospital-Acquired Pressure Ulcers in an Intensive Care Unit. Am J Crit Care. 2016 Mar;25(2):152-5. [PubMed]


    Mayo Clinic. Bedsores. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/bed-sores/diagnosis-treatment/drc-20355899. (Citirano: 06.08.2024).

    Vhod v NYD kliniko

    Preberite več prispevkov:

    Na palčki zagledate rumeno in pomislite: »Dobro, da sem si očistil ušesa.« Toda snov, ki ste jo odstranili, ni zgolj nepotrebna umazanija. Ušesno maslo je del naravne zaščite sluhovoda. Vatirana palčka se zdi nežen pripomoček za higieno, vendar lahko v sluhovodu naredi prav nasprotno od želenega: maslo potisne globlje, poškoduje kožo ali celo bobnič. Za vsakodnevno nego ušes praviloma potrebujemo manj, kot si predstavljamo. Zdravo uho, ki ne povzroča težav in ne ovira zdravniškega pregleda pravzaprav sploh ne potrebuje globinskega čiščenja, samo nežno ‘zunanje poliranje’. Čiščenje notranjosti zunanjega sluhovoda je potrebno samo v primeru neprijetnih simptomov kot je izguba sluha in kar je ključno, pod zdravniškim nadzorom.

    Otrok vse pogosteje prosi, da ponovite vprašanje, risanke posluša glasneje in se ne odzove vedno, ko ga pokličete. Morda ni zatopljen v svoj svet, morda zvoka ne sliši jasno. Eden od možnih razlogov je tekočina za bobničem, ki ji strokovno rečemo izlivni otitis. Jesen je polna prehladov in viroz, včasih pride do zapleta in nastane sekundarno vnetje pri katerem se v srednjem ušesu nabere gosta, lepljiva tekočina. Ta tekočina dobesedno zaduši zvok, zaradi česar otrok svet okoli sebe sliši, kot bi bil ujet globoko pod vodo. Do 2. leta starosti kar 90% otrok preboli vsaj eno epizodo izlivnega otitisa. Začne se jeseni, vrhunec pa doseže pozimi, ko delež otitisa v določenih skupinah naraste celo do 80%.

    Zobe ste si umili, znitkali in uporabili ustno vodico, vaši bližnji pa vseeno poročajo o slabem zadahu. Nato v ogledalu opazite drobno belkasto grudico na mandlju. Je to ostanek hrane? Gnojna obloga? Ali nekaj tretjega? Lahko gre za tonzilarne kamne, to so ostanki koščkov hrane, odmrlih celic, sluzi in bakterij, ki sčasoma kalcinirajo in se kot belkaste grudice zagnedijo v brazdah mandljev. Zaradi bakterij, ki se na njih zadržujejo, so lahko vir zadaha, ki ga zgolj s čiščenjem zob ne odpravimo. Potrebna je pomoč otorinolaringologa.

    »Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.

    NYD Klinika
    Privacy Overview

    This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.