Osteoartroza je pogosta med slovenci, a obstajajo dobre tehnike zdravljenja in rehabilitacije za pomoč. Preberite več v tem članku.
Razumevanje sindroma karpalnega prehoda v digitalni dobi
Sindrom karpalnega prehoda velja za najpogostejšo nevropatijo v našem telesu, saj predstavlja do 90 % vseh nevropatij zgornjih okončin. Sindrom je skupek simptomov, povezanih s patologijo v karpalnem kanalu, ki vključuje bolečino, nevrološke simptome in funkcionalno okvaro roke. Študije so pokazale, da je do 62 % primerov uspešno rešilo svoje težave predelu zapestja s pomočjo fizioterapije. Fizioterapijo, katera temelji na individualnem pristopu, omogočamo tudi v naši NYD kliniki, kjer se individualno prilagodimo težavam posameznika in pomagamo pri odpravi bolečin.
Kaj je nevropatija?
V literaturi je nevropatija opredeljena, kot izolirana poškodba perifernega živca na točno določenem mestu, kjer je mehansko utesnjen zaradi kostnih ali vezivno zadebeljenih struktur. Periferni živci so predvsem izpostavljeni utesnitvi, raztezanju, trenju ali kombinaciji le teh. Za normalno delovanje živčnega sistema mora biti živec sposoben opravljati tri osnovne funkcije: vzdrževati napetost, drseti in biti lahko stisljiv. Prvi znak nenormalnega delovanja živca je mravljinčenje ali občutek šibkosti.
Kje poteka mediani živec in kaj je njegova funkcija?
Mediani živec izhaja iz brahialnega pleteža in sicer od šestega vratnega vretenca do prvega prsnega vretenca. Motorične veje se razširijo v podlaket. V podlahti živec oskrbuje skupino mišic, ki izvajajo upogib zapestja in prvih treh prstov roke. Poteka po notranjemu delu komolca skozi karpalni kanal oz. zapestni tunel in oživčuje še osrednji del dlani ter prve tri prste roke, kjer se tudi narašča.
Karpalni kanal je zapestni prehod za tetive mišic upogibalk (m. digitorum profundus in superficialis, m. flexor policis longus), mediani živec ter žile. Kanal sestavljajo 4 kosti in sicer kost velika mnogovogelnica (os trapezium), mala mnogovelnica (os trapezoideum), glavatica (os capitatum) in kaveljnica (os hamatum) ter ligament flexor retinaculum. Prehodnost karpalnega kanala je ključnega pomena za nemoten pretok živčnih impulzov in zagotavljanje normalne funkcije roke.
Kako nastane sindrom karpalnega prehoda?
Vsaka obremenitev na zapestje, ki povzroča zožitev zapestnega kanala in povzroči otekanje medianega živca je lahko vzrok za sindrom karpalnega prehoda. Kar pomeni, da do draženja medianega živca prihaja zaradi mehanskih obremenitev na živec in sicer možni so različni mehanizmi:
- kompresija zapestnega kanala,
- trakcija in trenje medianega živca,
- povečanje volumna ovojnic tetiv mišičnih skupin, ki izvajajo upogib v podlakti,
- tumorji,
- izpah zapestne kosti,
- zlom koželjnice.
Kompresija in trakcija lahko povzročata okvaro v pretoku krvi v živcu, poškodbe mielinskega ovoja okoli živca (odgovoren za hitrost prenosa informacij po živcu) ter poškodbe vezivnega tkiva. Okvara krvne oskrbe živca vodi v nadaljnje poslabšanje simptomov in nadaljnje vnetje še dodatno povečuje pritisk. Živci so še posebej občutljivi na ishemijo. Kadar so ishemične spremembe posledica akutne kompresije so simptomi reverzibilni. Kadar pa prihaja do kroničnega pomanjkanja kisika, posledično prihaja do kronične otekline, ki lahko povzroči nastanek brazgotine in nepopravljive spremembe živca.
Sindrom karpalnega prehoda se odvija po kaskadi dogodkov:
- kronično povečan pritisk,
- neenakomerna razporeditev pritiska,
- neenakomerna tenzijska obremenitev vezivnih in žilnih struktur,
- Vnetje
Če povzamemo, je opisan sindrom stanje povečanega pritiska na mediani živec v karpalnem kanalu.
Kateri simptomi so značilni za sindrom karpalnega prehoda?
Sindrom karpalnega prehoda, kot že samo ime pove je skupek simptomov, povezanih s patologijo v karpalnem kanalu. Glavni znaki so bolečina, parastezija in izguba motoričnega nadzora v predelu poteka medianega živca. Utesnitev medianega živca povzroči bolečino, razdraženost, ščemenja ali mravljinčenje v dlani in prvih treh prstih roke. Bolečina se redko širi tudi v podlaket. Bolečini je pridružena tudi šibkost palca, izguba moči prijema in oslabljena funkcija zapestja. Simptomi se tekom noči poslabšajo. Lahko pa se simptomi pojavijo tudi obojestransko.
Zakaj se simptomi poslabšajo tekom noči?
Ponoči je pretok krvi in limfe počasnejši. Prav tako običajno osebe spijo z zapestjem v upogibu, kar dodatno zmanjšuje prostor v karpalnem kanalu in povečuje pritisk na mediani živec. V drugem delu noči se poveča v telesu tudi krvni pritisk in pade nivo hormona kortizol. Zaradi poslabšanja simptomov tekom noči je zato priporočena uporaba nočne opornice, ki drži zapestje v nevtralnem položaju.
Kateri simptomi niso značilni za sindrom karpalnega prehoda?
Bolečina v roki je vzrok mnogih težav, kot so radikulopatija, polinevropatija, sindrom torakalnega izhoda ali Raynaudov sindrom. Pomembno je poznati, da naslednje značilnosti niso pogosti simptomi opisanega sindroma karpalnega prehoda in so lahko vzroki za bolečino drugačni:
- bolečina od zapestja proti telesu, po podlahti navzgor (lahko se pojavi, vendar redko),
- otrdelost ali omrtvičenje celotne roke,
- bolečina, ki ne vključuje prvih treh prstov roke,
- izguba občutka v palcu ali v celotni roki.
Kdo ima večje predispozicije za pojav sindroma karpalnega prehoda?
Med notranje dejavnike tveganja spadajo nosečnost, ledvične bolezni, osteoartroza, revmatoidni artritis, velikost karpalnega kanala, ženski spol in sladkorna bolezen. Medtem ko dejavniki tveganja povezani z delom so vibracije na delu, delo z računalnikom, delo, ki zahteva močan prijem, ponavljajoči se gibi in visoke sile. Prav tako k razvoju sindroma prispeva tudi gibalna neaktivnost.
Kako lahko sami pripomoremo h uspešnejši rehabilitaciji?
Prvi korak pri rehabilitaciji zapestnega kanala je zmanjšanje oziroma izogibanje gibom in dejavnostim, ki povzročajo dodatno stiskanje medianega živca v zapestnem kanalu. Pri osebah, ki delajo v pisarni lahko to pomeni, da je potrebno poiskati načine, kako zmanjšati uporabo računalniške miške. Med uporabo miške so prsti in zapestje v stalnem upogibu in odklonih, kar dodatno zmanjšuje prostor v zapestnem kanalu in posledično povečuje pritisk na mediani živec. Kadar same uporabe miške ne moremo zmanjšati se lahko poslužimo ergonomsko oblikovanih mišk, ki stremijo k uporabi v bolj nevtralnem položaju v zapestju. Tudi pri tipkovnici se izvajajo upogibi v roki, zato je prav tako priporočljiv izbor bolj občutljivo oblikovane tipkovnice, kjer potreben manjša moč udarca. Poleg pisarniškega dela je potrebno pri sebi poskusiti ugotoviti, kateri položaji, dejavnosti in vaje povzročajo večjo bolečino takoj ali do enega dneva kasneje. Najbolje je, če si informacije zapišete v dnevnik in poskusite začasno zmanjšati te dejavnosti in položaje. Običajno so to dejavnosti, pri katerih je zapestje maksimalno upognjeno ali iztegnjeno. Pogosto lahko stanje poslabšajo tudi dejavnosti, pri katerih je potreben močan oprijem, na primer uporaba orodja. Nato takoj, ko so simptomi pod nadzorom in se ne poslabšujejo več, lahko pacient prične z postopnim stopnjevanjem izvajanja aktivnosti.
Kako poteka zdravljenje?
Diagnozo sindroma postavi zdravnik na podlagi anamneze, pregleda, testov in morebitnih slikovnih preiskav. Zdravljenje simptomov vključuje dva splošna pristopa, konservativni in operativni. Konservativni pristop vključuje izogibanje dejavnikom, ki poslabšujejo stanje (upogib in odmik zapestja), nošenje nočne opornice, farmakološka terapija in fizioterapija. Fizioterapija predstavlja učinkovit pristop k zdravljenju še posebej v zgodnjih fazah prepoznave sindroma. Fizioterapija pripomore predvsem k zmanjšanju simptomov, izboljšanju mobilnosti in krepitvi mišic. V naši NYD kliniki vam omogočamo naslednje pristope za lajšanje simptomov karpalnega prehoda:
- gibalna terapija: fizioterapevt vam lahko priporoči vaje za raztezanje in krepitev, ki bodo pomagale raztegniti in okrepiti mišice zapestja, kar pripomore k zmanjšanju pritiska na živec,
- kinesiotaping: nudi kot podpora fizioterapevtskim pristopom tudi po obisku fizioterapije in omogoča sprostitev mišic, tkiva ter pospešitev krvnega pretoka skozi zapestni kanal,
- manualne tehnike: nežne tehnike in manipulacije zmanjšujejo napetost mišic ter sproščajo tkiva v predelu zapestja,
- ergonomska prilagoditev: fizioterapevt vam lahko svetuje glede pravilnega gibanja med vsakodnevnimi aktivnostmi, ki zmanjšujejo pritisk na zapestje in zmanjšajo tveganje za poslabšanje simptomov,
- tecar terapija: ne invazivna tehnika, ki temelji na prenosu električnih nabojev in upornosti v tkivih, pomaga spodbuditi proces celjenja in lajšanja bolečine.
Študije so pokazale, da od 28 do 62 % posameznikov popolnoma okreva s konservativnimi pristopi, medtem ko se pri od 31 do 58 % stanje poslabša in je potrebno operativno zdravljenje.
Zaključek
Primarni cilj zdravljenja sindroma karpalnega kanala je dekompresija in ustvarjanje prostora za fiziološko gibanje medianega živca. Prvi ukrep zdravljenja je konservativni pristop, ki temelji na ne invazivnih tehnikah z malo stranskih učinkov. V naši NYD kliniki vam za uspešno odpravo bolečin v predelu zapestja nudimo kombinacijo fizioterapije z gibalno terapijo, tecar napravo, manualnimi tehnikami in kinesiotapingom.
Preberite več prispevkov:
Poškodbe gležnja bodo veliko bolj moteče in naporne, če si ne preberete tega članka. Preberite katere poškodbe obstajajo in kako ukrepati.
Utesnitveni sindrom rame se da tudi preprečiti oziroma ga oskrbeti. Želite vedeti, kaj pri tem lahko storite sami? Preberite si članek o skriti bolečini rame.
Sindrom karpalnega kanala je pogosta novodobna težava, ki se pogosto pojavlja prav zaradi izpostavljenosti zapestja med uporabo digitalnih naprav.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.