Sončne opekline: kako se jim izogniti?
Kazalo
Poletje je tukaj in z njim čas kratkih majic, hlač ter kopalk. Naš največji organ je v tem letnem času še kako izpostavljen žarkom sonca, ki so lahko ob neprevidnosti tudi nevarne. Sončna opeklina nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom sonca ali umetnih virov, kot je solarij.
Kaj je sončna opeklina?
Sončna opeklina je akutna vnetna kožna reakcija, ki se pojavi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu ali solariju. Da bi zmanjšali tveganje za nastanek kožnega raka je pomembno, da se zavedamo vzrokov, načinov zdravljenja in načinov preprečevanja sončnih opeklin. Opustimo nezdrave lepotne ideale porjavelosti in zaščitimo svojo kožo.
Zakaj nastane sončna opeklina?
Sončna opeklina nastane, ko je koža dolgotrajno izpostavljena UV sevanju sonca ali umetnih virov. Kako resna bo ta opeklina, bo odvisno od številnih dejavnikov, med drugim od:
Zdravil.
Nekatera zdravila so fotosenzibilizirajoča, kar pomeni, da povečajo tveganje za nastanek sončnih opeklin. Ta zdravila vključujejo tiazidne diuretike, sulfonamide, fluorokinolone, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), retinoide, tetraciklinske antibiotike, kot je doksiciklin in šentjanževko.
Povečanega UV indeksa.
Ultravijolični indeks ali UV indeks je mednarodna standardna meritev jakosti ultravijoličnega sevanja, ki povzroča opekline, na določenem mestu in v določenem času. Pomembno se je zavedati naslednjih dejstev:
- Sončni žarki so najmočnejši med 10. in 16. uro.
- Manj oblakov pomeni večjo izpostavljenost intenzivnim UV žarkom.
- Višje nadmorske višine so povezane s povečanim tveganjem sončnih opeklin zaradi tanjšega sloja zaščite Zemljinega ozračja.
- Večja bližina ekvatorja povzroči večjo neposredno izpostavljenost UV žarkom.
- Ozonska plast se tanjša, kar povzroča ozonske luknje, ki omogočajo povečan prodor sončnih UV-žarkov na Zemljo.
Fototipa kože po Fitzpatricku.
Dr. Fiztpatrick je leta 1975 razvil lestvico kategorizacije polti kože in njihove reakcije na UV sevanje. Glede na to lestvico obstaja šest tipov polti kože:
Tip I: Bledo bela koža, ki se zlahka opeče in ne porjavi.
Tip II: Bela koža, ki se zlahka opeče in težko porjavi.
Tip III: Bela koža, ki se lahko opeče, vendar zlahka porjavi.
Tip IV: Svetlo rjava ali olivna koža, ki se skoraj ne opeče in zlahka porjavi.
Tip V: Rjava koža, ki se običajno ne opeče in zlahka porjavi.
Tip VI: Črna koža, za katero je zelo malo verjetno, da se opeče in postane temnejša zaradi izpostavljenosti UV-sevanju.
Posamezniki s svetlejšo poltjo, torej s Fitzpatrickovim fototipom kože I do III so bolj nagnjeni k sončnim opeklinam, ker imajo manj pigmenta melanina, ki ščiti pred UV sevanjem. Tekoče raziskave poudarjajo, da Fitzpatrickova lestvica morda ni najprimernejše ocenjevalno orodje za ocenjevanje polti pri posameznikih s temnejšim tonom kože.
Sončenja
Dandanes je še vedno moderno, da imamo po prihodu z dopusta zagorel videz. Gre za lepotni ideal naše družbe, ki pa je na srečo z ozaveščanjem vedno manj priljubljen. Namerno in dolgotrajno sončenje namreč poveča tveganje za kožnega raka in pospeši staranje kože. Prav tako seveda poveča tveganje za nastanek bolečih sončnih opeklin.
Kateri dejavniki lahko povečajo tveganje za nastanek sončnih opeklin?
Poleg vsega zgoraj omenjenega so se sončne opekline pogosteje pojavile pri ljudeh, ki so uporabljali losjone za porjavitev, pri ljudeh, ki so bili v poletnem času močno fizično aktivni, pri ljudeh, ki so čezmerno pili alkohol in pri prekomerno težkih. Fizična aktivnost v poletnem času mnogokrat pomeni fizično aktivnost na prostem, kar poveča izpostavljenost sončnim žarkom. Tveganje za nastanek sončnih opeklin se poveča tudi pri ljudeh, ki so v preteklosti že imeli sončno opeklino in pri ljudeh, ki dopustujejo na visoki nadmorski višini.
Kako pogoste so sončne opekline?
Sončne opekline naj bi se vsako leto pojavile pri do 30 % ljudi. Posamezniki s Fitzpatrickovim tipom kože od I do III in osebe stare od 18 do 29 let imajo večjo verjetnost za sončne opekline. Dejavnosti na prostem v poletnih mesecih recimo na dopustu lahko povečajo izpostavljenost sončnim žarkom do 50 %. V Avstraliji in na Novi Zelandiji vsako leto poročajo o najvišji pojavnosti melanoma, ki ga je pogosto mogoče pripisati sončnim opeklinam, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
Kakšni so simptomi sončnih opeklin?
Pomembno se je zavedati, da lahko sonce opeče čisto vsak del telesa, torej tudi ušesne mečice, oči, lasišče in ustnice. Simptomi sončnih opeklin se pogosto pojavijo v nekaj urah po izpostavitvi soncu.
.
Simptomi sončnih opeklin lahko vključujejo:
- Vneto rdečkasto koža.
- Kožo, ki je topla ali vroča na dotik.
- Bolečino, občutljivost in srbenje.
- Otekanje.
- Majhne, s tekočino napolnjene mehurje, ki lahko počijo.
- Glavobol, vročino, slabost in utrujenost, če je sončna opeklina huda.
- Oči, ki so boleče, lahko s pekočim občutkom ali občutkom prisotnosti tujka.
Zakaj se opečena koža začne luščiti?
Luščenje kože je obrambni mehanizem telesa, s katerim se koža začne samozdraviti. V nekaj dneh po sončni opeklini se prične luščenje zgornje plasti poškodovane kože.
Kako se diagnosticira sončna opeklina?
Sončno opeklino prepoznamo glede na njen klinični izgled. Mehurji kažejo na hujšo opeklino, ki zahteva dodatno nego.
Rdečina kože ali eritem se običajno razvije v 3 do 5 urah po izpostavitvi soncu in doseže vrhunec v 12 do 24 urah. Običajno izzveni v 3 do 7 dneh, mehurji pa naj bi se zacelili v 7 do 10 dneh. Luščenje kože se lahko nadaljuje tudi 7 do 10 dni po izpostavitvi soncu.
Kako pravilno zdravimo sončne opekline v domači oskrbi?
Če je sončna opeklina blaga, morda ne bo potrebovala strokovne pomoči. Pametno pa je ob opeklini upoštevati naslednje nasvete:
- Izogibajte se izpostavljanju prizadetega območja soncu za preprečitev nadaljnje poškodbe kože.
- Vedno uporabljajte zaščito pred soncem in nosite zaščitna oblačila.
- Ob prisotnosti bolečine lahko vzamete nesteroidna protivnetna zdravila brez recepta.
- Pitje veliko vode.
- Na opečen predel kože nanesite hladne obkladke, gel aloe vere ali losjon za navlažitev kože.
- Opečen predel kože lahko pomirite s hladnimi koloidnimi kopelmi iz ovsene kaše ali losjonom s kalaminom.
- Kortikosteroidi niso koristni ob sončnih opeklinah.
- Če mehurji počijo, jih sperite z milom in vodo ter pokrijte z vlažno gazo. Ne stiskajte mehrujev.
Kdaj je potrebna strokovna pomoč pri zdravljenju sončnih opeklin?
Zdravniško pomoč lahko poiščete vedno, ko vam poškodba kože vzbuja skrb ali potrebujete strokovni nasvet pri njihovi obravnavi. Hude sončne opekline lahko povzročijo obsežne mehurje, zaradi česar lahko pride do izgube tekočin in elektrolitov. V takih primerih bo morda potrebno oživljanje s kristaloidno raztopino.
Zdravnika obiščite, če:
- Imate velike mehurje;
- So ti mehurji na obrazu, rokah ali genitalijah;
- Doživite močno otekanje prizadetega območja;
- Imate znake okužbe, kot so mehurji z gnojem;
- Imate hujšo bolečino, glavobol, zmedenost, slabost, vročino ali mrzlico;
- Se izgled opekline kljub negi doma poslabša,
- Imate bolečine v očeh ali spremembe vida.
Nujno medicinsko pomoč poiščite, če:
- Imate vročino nad 39,4 stopinj Celzija z bruhanjem.
- Ste zmedeni.
- Imate prisotne znake okužbe.
- Ste dehidrirani.
- Imate hladno kožo, ste omotični ali omedlite.
Ali bodo kožne spremembe, ki ji povzroči sončna opeklina izginile?
Večina kožnih sprememb sončnih opeklin bo sčasoma izginila, zlasti pri sončnih opeklinah, ki jih je mogoče obvladati doma s konzervativnim zdravljenjem.
Kako preprečiti nastanek sončnih opeklin?
Z upoštevanjem naslednjih nasvetov se lahko učinkovito zaščitite pred soncem in tako preprečite nastanek sončnih opeklin, sončnega raka in procese pospešitve staranja.
- Če ste v bližini vode, snega, betona in peska se še posebaj učinkovito zaščitite pred soncem. Te površine namreč odbijajo sončne žarke.
- Če ste na visoki nadmorski višini se še posebaj učinkovito zaščitite pred soncem. UV-svetloba je tam namreč intenzivnejša.
- Izogibajte se izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro. Sončni žarki so v teh urah namreč najmočnejši.
- Poiščite senco, ko je to mogoče. Nekatera zavetja v senci so učinkovitejša od drugih, pomembno je poiskati taka, ki jih sončni žarki ne bodo mogli penetrirati.
- Izogibajte se namernemu sončenju in solariju.
- Uporabite kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem vsaj 30, tudi v oblačnih dneh. Reaplicirajte kremo na vsaki dve uri oziroma po vsakem plavanju ali izrazitem potenju. Sončne kreme širokega spektra vas bodo zaščitile pred ultravijoličnimi A (UVA) in ultravijoličnimi B (UVB) žarki.
- Uporabljajte vodoodporen balzam za ustnice širokega spektra.
- Če poleti nosite ličila, si priskrbite puder z zaščitnim faktorjem.
- Uporabite kremo za sončenje, ki je mlajša od treh let ali ji še ni potekel rok uporabe.
- Uporabljajte zaščitna oblačila in senčnike. Temna oblačila s tesnim tkanjem nudijo več zaščite. Na prostem nosite sončna očala. Izberite sončna očala z UVA in UVB zaščito.
Ali lahko sonce opeče tudi v oblačnih dneh?
Sončne opekline se lahko pojavijo tudi v hladnih, oblačnih ali meglenih dneh. Izpostavljenost soncu v oblačnih dneh se zmanjša za približno 20 %.
Viri
Guerra KC, Crane JS. Sunburn. [Updated 2023 Oct 29]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK534837/
Holman DM, Ragan KR, Julian AK, Perna FM. The Context of Sunburn Among U.S. Adults: Common Activities and Sun Protection Behaviors. Am J Prev Med. 2021 May;60(5):e213-e220. [PMC free article] [PubMed]
Mayo Clinic. Sunburn. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/sunburn/diagnosis-treatment/drc-20355928. (Citirano: 26.6.2024).
Preberite več prispevkov:
Mladi vozniki niso nujno slabi in neodgovorni vozniki. Vendar pa statistično dokazano povzročijo največ prometnih nesreč, najpogosteje zaradi prevelike hitrosti in precenjevanja lastnih sposobnosti. Če dodamo še uporabo telefona med vožnjo, dobimo kar 400 % večje tveganje za nesrečo. Izobraževanje bodočih voznikov (avtošole) in MDPŠ (Medicina dela, prometa in športa) igrata ključno in zakonsko določeno vlogo pri zmanjševanju tveganj na cestah, zlasti pri preprečevanju nevarnih navad.
Samostojni podjetnik mora poleg okrevanja, misliti še na to kdo bo med odsotnostjo opravljal delo in iz česa bodo poravnane tekoče obveznosti. Predstavljamo najpomembnejše informacije za leto 2026.
Lepa pisarna, rastline in sodobna kuhinja lahko izboljšajo občutek v prostoru. Ne morejo pa nadomestiti nejasnih pričakovanj, kroničnega pomanjkanja kadra, poniževanja, nepredvidljivih urnikov ali potrebe po stalni pripravljenosti.
Nobena hrana ni tako okusna, kot tista, ki jo pojemo med malico v službi. Razloga za to sta dva, na eni strani volčja lakota po več urah intenzivnega umskega ali fizičnega dela, na drugi strani pa možgani kosilo med delom prepoznajo kot nagrado za opravljen trud, kar poveča ugodje. Ne gre pa se samo za okus. Raziskave so dokazale, da so zdravi obroki z uravnoteženo sestavo (več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob, nadzorovan vnos ogljikovih hidratov) med zaposlenimi konkretno zmanjšali utrujenost, povišali raven delovne energije in izboljšali splošno razpoloženje.