Strgana sprednja križna vez: je operacija potrebna?

Avtor članka:

Maja Berčič, diplomirana fizioterapevtka

Kazalo

    Sprednja križna vez ima ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti kolenskega sklepa in je ena od štirih sklepnih vezi, ki omogočajo pravilno gibanje v kolenskem sklepu in pasivno stabilnost. Najpogosteje se poškoduje pri športih, kjer prihaja do hitrih sprememb smeri gibanja, obračanje preko noge in pri kontaktnih udarcih. Zaradi svoje ključne vloge poškodba sprednje križne vezi spada med najpogostejše poškodbe kolenskega sklepa. Rehabilitacija je dolga in zahtevna, saj pogosto preizkuša tako fizične kot psihične izzive, vendar je ob strokovno in obojestransko zastavljenem planu lahko uspešna. 

    Kaj je sprednja križna vez?

    Sprednja križna vez (v nadaljevanju: SKV) je debela vez, ki povezuje sklepni ploskvi stegnenice in golenice, njena ključna vloga pa je preprečevanje zdrsa goleni naprej ter sodeluje pri nadzoru zunanje rotacije in hiperekstenzije kolena. Skupaj z zadnjo križno vezjo tvorita strukturo, podobno črki X, od tod tudi ime križna vez. Vez je sestavljena iz dveh snopov, in sicer anteromedialnega (na golenici), kateri je napet med upogibom kolena, in posterolateralnega (na stegnenici), ki je napet med iztegovanjem kolena. 

    sprednja križna vez - prikaz

    Kako pride do poškodbe?

    Pretrganje SKV je najpogostejša poškodba kolenskega sklepa pri odraslih med 20. in 29. letom, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi ali športi, ki vključujejo poskoke ali sunkovito zaustavljanje. Kar v 60-80% primerov gre za nekontaktno poškodbo, torej posledica napačnega giba (pristanek na eni nogi, nenadna sprememba smeri, hitrosti). Nenadna sprememba smeri in/ali hitrosti pri trdo postavljenem stopalu sta povezana s povečanjem navorov pri valgus položaju (koleno navznoter) in notranji rotaciji. Tveganje za poškodbo se poveča ob prisotnosti vsaj enega od gibov, kot so: zasuk kolenskega sklepa, hiperekstenzija ali stranska obremenitev. 

     

    Poškodovanec sliši značilen »pok« v kolenu, kateremu sledi nestabilnost kolena. Pojavi se občutek plavanja, nihanja kolena, ki ga spremlja bolečina. Bolečina začne postopoma popuščati, ko pride do otekanja kolena in zaščitnega krča, ki ne dovoljuje veliko gibanja v kolenskem sklepu. 

    Kdo je najbolj dovzeten za poškodbo?

    Sprednja križna vez ima ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti kolenskega sklepa in je ena od štirih sklepnih vezi, ki omogočajo pravilno gibanje v kolenskem sklepu in pasivno stabilnost. Najpogosteje se poškoduje pri športih, kjer prihaja do hitrih sprememb smeri gibanja, obračanje preko noge in pri kontaktnih udarcih. Zaradi svoje ključne vloge poškodba sprednje križne vezi spada med najpogostejše poškodbe kolenskega sklepa. Rehabilitacija je dolga in zahtevna, saj pogosto preizkuša tako fizične kot psihične izzive, vendar je ob strokovno in obojestransko zastavljenem planu lahko uspešna. 

    Ženske so kar trikrat bolj nagnjene k poškodbi sprednje križne vezi, kar je lahko posledica večje laksnosti ligamentov, zaradi hormonskih vplivov in širše medenice ter posledično večje nagnjenosti kolen proti notranjosti (valgus).

    Notranji dejavniki tveganja
    • Ženski spol
    • Hormonske spremembe
    • Genetske predispozicije
    • Živčnokognitivna funkcija
    • Predhodne poškodbe sprednje križne vezi
    • Nenormalna drža in poravnava spodmjih udov
    Zunanji dejavniki tveganja
    • Obutev in igralna površina
    • Zaščitna oprema
    • Nivo tekmovanja
    • Vremenski vplivi

    Kako diagnosticiramo poškodbo?

    Poškodbo SKV se lahko potrdi s pomočjo kliničnih testov (Lachmanov test, Sprednji predalčni test, Lelli test), katerim sledi slikovna diagnostika, ki zajema RTG slikanje in MRI kolena. MRI je zlati standard za postavitev diagnoze in lahko natančneje opredeli stopnjo poškodbe sprednje križne vezi, poleg tega lahko ugotovimo vzporedno poškodbo ostalih sklepnih struktur, kot so meniskusi, sklepni hrustanec ali druge ligamentarne strukture. 

    Konzervativno ali operativno zdravljenje?

    Posamezniki s poškodbo SKV lahko velikokrat tolerirajo odsotnost SKV, v kolikor se izognejo spremembam gibanja, ki povzročajo občutek nestabilnega kolena. Možnosti zdravljenja poškodbe SKV sta tako konzervativna in operativna.

     

    Pomembno je omeniti, da je za SKV značilno, da se slabo celi. SKV ni bogato prekrvavljena po vsej njeni dolžini in prav to lahko vpliva na slabo lastnost celjenja. V sprednjem delu vezi obstaja območje brez krvnih žil, kar imenujemo avaskularna cona. Prav tako je omejen dostop krvnega obtoka zaradi lokacije tetive in njene goste sestave. Slaba vaskularizacija lahko prispeva k izzivom pri celjenju poškodbe SKV, saj krvne žile igrajo ključno vlogo pri prenašanju hranil in kisika, ki sta nujna za proces celjenja. To je eden od razlogov, zakaj poškodbe SKV v večini zahtevajo kirurški poseg, še posebej v primeru resnejših poškodb.

     

    Mnenja o izbiri načina zdravljenja so še vedno deljena. Pri manj aktivnih osebah, ki se ne ukvarjajo z visoko intenzivnimi športi in pri starejših, se pogosto odločijo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje ustrezno sestavljen rehabilitacijski program pod vodstvom fizioterapevta in kasneje tudi kineziologa. V primeru vztrajanja občutka nestabilnosti v kolenu in pri aktivnih športnikih se svetuje operativni poseg, pri katerem se izvede rekonstrukcijo sprednje križne vezi. 

     

    Na izbiro določene oblike zdravljenja vpliva več dejavnikov, kot so starost, pridružene poškodbe in telesna dejavnost, stabilnost kolena pa predstavlja enega izmed najpomembnejših dejavnikov. Ključno je, da zdravstveno osebje čim natančneje opredeli, v katero skupino sodi posamezni pacient. Pri tej odločitvi naj bi pomagalo tudi obdobje pre-rehabilitacije. Svetuje se, da pacienti po poškodbi najprej prestanejo približno trimesečno pre-rehabilitacijo, čemur nato sledi multidisciplinarno odločanje o najbolj ustrezni obliki zdravljenja.

     

    Glavni cilj zdravljenja pretrgane SKV je zmanjšanje bolečine in obnovitev funkcije kolenskega sklepa. Pri rekonstrukciji se z zamenjavo pretrgane SKV cilja na izboljšano stabilnost kolena, medtem ko se pri neoperativni obravnavi z ustrezno živčno-mišično rehabilitacijo cilja na izboljšano funkcijo mišic okrog kolena, ki lahko nadomestijo zahteve manjkajoče SKV.

     

    Poškodba SKV redko nastane izolirano. Pri večjih silah se lahko hkratno s SKV poškoduje tudi medialni meniskus in medialni kolateralni ligament (MCL). Ostale pridružene poškodbe so lahko tudi kostne mikrofrakture z ali brez pridružene poškodbe hrustanca. V takih primerih mora biti program rehabilitacije poškodbe ACL prilagojen in ne standardiziran, saj je potrebno upoštevati sočasne poškodbe!

    Rekonstrukcija sprednje križne vezi

    Pri rekonstrukciji se najpogosteje uporabi lastni presadek (graft) mišic okoli kolenskega sklepa, izbira pa je odvisna od bolnikovih simptomov in njegove vrste aktivnosti. V nekaterih primerih se lahko uporabi tudi allograft oziroma umetni presadek. 

    • Graft narejen iz vezi mišice semitendinosus in gracilis (zadnji stegenski mišici)
    • Graft iz tetive pogačice (patelarni ligament)
    • Graft iz tetive mišice kvadriceps

    Pri uporabi patelarnega ligamenta je prisotno večje tveganje za pooperativno bolečino v sprednjem delu kolena in ob počepu ter večja možnost artroze kolena, zloma patele in strganja patelarnega ligamenta. Kljub mnogo opravljenim raziskavam so mnenja glede izbire presadka še vedno deljena. Okrnjena funkcija kolenskega sklepa, ki je posledica operacije, privede do atrofije mišice kvadriceps femoris. Rekonstrukcija ACL pripomore k povrnitvi stabilnosti sklepa, vendar so posledica operacije šibki ekstenzorji in fleksorji kolena, slaba propriocepcija in živčno-mišični nadzor.

    Postopki pred kirurškim posegom

    Največja pogostost togosti kolena se pojavi, če je operativni poseg izveden takrat, ko je koleno otečeno, boleče in ima omejeno gibljivost!

     

    Rekonstrukcijo je priporočljivo izvesti, ko akutna vnetna faza mine, se zmanjša oteklina, se doseže skoraj polno ekstenzijo kolena in vzpostavi normalen vzorec hoje. Po koncu akutne faze je pomembno, da koleno dobro pripravimo na operacijo, saj tako izboljšamo končni izid posega.

     

    V začetku je priporočljivo hlajenje kolena in terapija z visokotehnološkimi napravi (laser, tecar), saj tako lažje in hitreje pridobimo končni obseg giba, vzpostavitev normalnega vzorca hoje pa bo poškodovancu pomagalo pridobiti zaupanje v ponovno obremenjevanje kolena in izboljšati hitrost premikanja in moči. Pred operativnim posegom je pomembna krepitev mišične moči in propriocepcije v obremenitvah, ki ne povzročajo otekanja kolena. 

     

    Faza pred-kirurške priprave lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. Tu je vloga fizioterapevta ključnega pomena, saj bo znal s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji uspešno voditi poškodovanca do temeljite priprave na operativni poseg in ohraniti njegovo motivacijo za nadaljnjo rehabilitacijo po rekonstrukciji. 

    Vloga fizioterapije po operaciji

    Čas trajanja rehabilitacije po rekonstrukciji SKV je 6 do 12 mesecev. Kot kazalnike za dober izid po rekonstrukciji SKV upoštevamo bolečino, oteklino, mišično kontrakturo, omejenost obsega giba in normalen vzorec hoje.

     

    Fizioterapija po rekonstrukciji sprednje križne vezi je ključna za uspešno okrevanje in povrnitev funkcionalnosti kolena. S fizioterapijo lahko po rekonstrukciji sprednje križne vezi dosežemo napredek na različnih področjih:

    • Obnova moči in gibljivosti
    • Izboljšanje ravnotežja in koordinacije
    • Preprečevanje brazgotinjenja in omejevanja gibanja
    • Učenje pravilne tehnike gibanja
    • Postopno vračanje v športne aktivnosti
    • Psihološka podpora in motivacija

    Celovit pristop, ki vključuje fizioterapijo, je ključnega pomena za doseganje optimalnih rezultatov po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Pacienti naj se držijo navodil fizioterapevta in opravljajo predpisane vaje, da pospešijo okrevanje in zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe.

    Zaključek

    Odločitev med operativnim in konzervativnim pristopom po poškodbi sprednje križne vezi je kompleksna in zahteva individualni pristop. Pomembno je, da se odločitev sprejme skupaj z zdravnikom ob upoštevanju starosti, stopnje aktivnosti in celostnega zdravstvenega stanja posameznika.

     

    V naslednjem članku se bomo podrobneje osredotočili na vlogo fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi ali pri okrevanju po rekonstrukciji sprednje križne vezi, raziskali njene ključne vidike in kako pomaga pri obnovi funkcionalnosti kolena.

    Vhod v NYD kliniko

    Preberite več prispevkov:

    Izpah pomeni premik sklepne glavice iz sklepne jamice. Izpah rame je zelo pogost. Predstavlja kar 50 % vseh večjih izpahov sklepov. Temu je tako zato, ker je rama nestabilen sklep zaradi plitvega glenoida, ki se zgiba le z majhnim delom glave nadlahtnice. V Kliniki NYD vam lahko pri izpahu rame pomoč nudijo vrhunski ortopedi in fizioterapevti.

    Jutranja slabost je izraz poznan večini nosečnic. Gre za slabost in bruhanje med nosečnostjo, ki prizadene do 70 % nosečnic. Zanimivo je, da se jutranja slabost lahko pojavi v kateremkoli delu dneva, tudi zvečer in da obstaja različna intenziteta jutranje slabosti, med katerimi je najresnejša oblika tako imenovan hyperemesis gravidarum.

    Braxton Hicksove kontrakcije so poznane številnim nosečnicam in njihovim partnerjem, saj jih pogosto zamenjajo za pravi porod. Gre za tako imenovane ‘lažne porodne popadke’, ki pa so popolnoma normalen del nosečnosti. Preberite si zakaj nastanejo in kdaj je potrebno obiskati zdravnika.

    Bolečina v trtici je pogosto povezana s travmo, padcem na trtico, dolgotrajnim ​​kolesarjenjem, pri ženskah pa se lahko pojavi tudi po porodu. Ker so vzroki lahko večfaktorski, je tudi pristop k zdravljenju multidisciplinarni in lahko zahteva sodelovanje večih strokovnjakov. V nadaljevanju vam bomo zaupali kako vam lahko pomagamo v Kliniki NYD.