Med atleti na stezi je sindrom iliotibialnega trakta ena najpogostejših poškodb zaradi prekomerne uporabe le-tega. Od tod se je pojavil tudi zelo znan sinonim za tovrstno diagnozo: “tekaško koleno” (angl. “runner’s knee”), a to ne pomeni, da je njegova pojavnost samo pri tekačih, vendar jo lahko dostikrat zasledimo tudi pri
Tekaško koleno ali Iliotibialni sindrom
Ključ do dolgoročnega mišično – skeletnega zdravja med športniki je biti proaktiven. Prej, ko je prepoznan nastajajoči problem, prej se lahko začne zdravljenje in prej se lahko ustavijo ali prilagodijo dejavnosti, ki prispevajo k težavi. Zato je zavedanje ključni element preventivnega zdravja. Da bi spodbudili in vzdrževali dolgoročno zdravje, bi morali tako rekreativni kot profesionalni športniki spoznati pogostejše ortopedske težave, ki jih povzročajo športne dejavnosti, vključno s simptomi, metodami preprečevanja in učinkovitimi zdravljenji.
V tem članku smo se odločili bolj posvetiti tekačem. Za njih je značilna pogosta problematika, o kateri bi morali biti informirani, sindrom iliotibialnega trakta.
Med atleti na stezi je sindrom iliotibialnega trakta ena najpogostejših poškodb zaradi prekomerne uporabe le-tega. Od tod se je pojavil tudi zelo znan sinonim za tovrstno diagnozo: “tekaško koleno” (angl. “runner’s knee”), a to ne pomeni, da je njegova pojavnost samo pri tekačih, vendar jo lahko dostikrat zasledimo tudi pri pohodnikih ali kolesarjih. Če je ta problem zgodaj prepoznan, ga je mogoče učinkovito obravnavati s pomočjo razteznih vaj za iliotibialni trakt in drugih nekirurških metod zdravljenja. Če pogoja pravočasno ne obravnavamo, lahko (čeprav redko) napreduje do stopnje poškodbe, ki zahteva kirurški poseg.
Zato smo se odločili, da bomo v tem članku raziskali osnovne informacije o iliotibialnem sindromu, njegove simptome ter pristope k diagnosticiranju in zdravljenju.
Anatomija
Sindrom iliotibialnega trakta je eden najpogostejših vzrokov bolečin v kolenih med tekači. Kljub temu je med mnogo športniki premalo poznavanja te vezi in njene anatomije; posledično morda ne ugotovijo, da so njihove bolečine v kolenih povezane s težavami iliotibialnega trakta in niso nujno poškodbe sklepa.
Iliotibialni trakt je trda, vlaknasta vez, ki se razteza od medenice (boka) do golenice (tibia) na zunanji strani noge. Poteka tako čez kolčni kot tudi kolenski sklep ter se pritrdi pod koleno. Ko pravilno deluje, iliotibialni trakt stabilizira lateralni del kolena, kar omogoča kolenu, da se giba, upogiba in izteguje, hkrati pa je stabilno.
Sindrom iliotibialnega trakta je najpogosteje posledica prekomerne uporabe, še posebej med tekači. Dejavnosti, ki prisilijo nogo v notranje obračanje, kot je tek na dolge razdalje, tek navzdol ali nošenje neprimernega obuvala, povzročijo zategovanje iliotibialnega trakta in trenje ob kostno zunanjo stran stegnenice (femoralni epikondil), kar poškoduje vezi in povzroča vnetje.
Dejavniki tveganja
Do iliotibialnega sindroma lahko pride zaradi kombinacije večih dejavnikov tveganja:
- Različne dolžine nog
- Neprimerna drža med kolesarjenjem
- Prekomerno upogibanje kolena med ponavljajočo obremenitvijo (počepi)
- Ploska stopala ali zvračanje stopal navznoter med tekom
- Napet ali skrajšan iliotibialni trakt
- Šibki abduktorji (odmikalke) kolkov
- Tek ali hoja navkreber ali po stezi
- Dolgotrajno sedenje
Simptomi
Vnetje je najopaznejši simptom sindroma iliotibialnega trakta. Oteklina in vnetje se običajno nahajata okoli zunanjega dela kolena, zaradi česar mnogi športniki to stanje pogosto zmotno zamenjajo s poškodbo kolena.
Drugi simptomi, ki lahko kažejo na prisotnost tega stanja, vključujejo:
- Bolečino na strani kolena; bolečina se običajno poslabša med tekom
- Bolečino, ko je koleno upognjeno pod kotom 45 stopinj
- Zbadanje ali občutki ščemenja vzdolž iliotibialnega trakta
- Pokanje kolena
- Oteklina ob stegnu
- Oteklina pod kolenom
Ko to stanje napreduje, se bolečina lahko začne širiti preko kolena na celotno dolžino iliotibialnega trakta. Prav tako se bolečina lahko stopnjuje ne le pri teku, temveč tudi pri hoji.
Postavitev diagnoze
Pri prvih znakih simptomov iliotibialnega sindroma se je pomembno posvetovati z zdravnikom ali strokovnjakom za športno medicino. Diagnoza običajno vključuje:
- Klinični pregled: Zdravnik (ortoped) bo opravil temeljit pregled, vključno s preverjanjem gibanja kolena in oceno bolečine.
- Slikovne preiskave: V nekaterih primerih lahko zdravnik predpiše slikovne preiskave, kot so rentgenski posnetki ali MRI, da izključi morebitne druge poškodbe ali vzroke bolečine. Za potrditev diagnoze iliotibialnega sindroma je običajno zadosti, da se opravi ultrazvok.
Zdravljenje
Obstaja več športno-medicinskih metod zdravljenja za to stanje; priporočeno zdravljenje za vaš primer bo odvisno od stopnje draženja in vnetja, ki se kopiči v traktu.
Spodaj so naštete nekatere možnosti zdravljenja, ki lahko učinkovito obravnavajo sindrom iliotibialnega trakta:
- Prilagoditev ali prenehanje s sprožilno dejavnostjo
- Fizioterapija, vključno z usmerjenimi razteznimi vajami, vajami za krepitev mišic ter vajami za povečanje gibljivosti
- Ortopedski vložki za popravljanje hoje
- Protivnetna zdravila
- Injiciranje kortikosteroidov (blokada)
Operativni posegi so zadnji ukrepi pri skrajno naprednih primerih in pri večini bolnikov niso potrebni.
Fizioterapija v NYD kliniki
Fizioterapija je ključni del zdravljenja iliotibialnega sindroma, saj lahko fizioterapevti pomagajo pri zmanjšanju bolečin, izboljšanju gibanja in krepitvi mišic okoli iliotibialnega trakta. Spodaj so nekatere od tehnik, ki se uporabljajo v fizioterapiji v NYD kliniki za izboljšanje stanja pri iliotibialnem sindromu:
- Posturalna in biomehanična ocena: Ocenimo držo in biomehaniko med gibanjem, da ugotovimo morebitne nepravilnosti ali dejavnike, ki prispevajo k iliotibialnemu sindromu. Na podlagi teh ocen predlagamo prilagoditve in vaje.
- Raztezne vaje: Priporočimo posebne raztezne vaje, usmerjene v raztezanje iliotibialnega trakta in okoliških mišic. To lahko pomaga zmanjšati napetost in trenje v tem območju.
- Krepilne vaje: Vaje za krepitev mišic, še posebej tistih okoli bokov, stegen in kolen, so ključne za stabilizacijo kolena in preprečevanje nadaljnjih težav. Fizioterapevti oblikujemo program vaj, ki je prilagojen posameznim potrebam pacienta.
- Manualna terapija: Pomaga pri sprostitvi napetosti v mišicah in tkivih okoli iliotibialnega trakta. Globinska masaža in prečna frikcija lahko izboljšata krvni obtok, sprostita mišične napetosti in pospešita proces celjenja.
- Tecar terapija: Preko segrevanja globokih tkiv spodbuja telo k samoregeneraciji.
- Terapija z visokointenzivnim laserjem: Deluje protivnetno in pospeši celjenje tkiva.
- Terapija z udarnimi globinskimi valovi (ESWT): Poskrbi za pospešeno regeneracijo tkiva, izboljšanje procesa celjenja in znatno ublažitev bolečine ter posledično privede do izboljšanja funkcionalnosti poškodovanega tkiva.
- Hladne in tople obloge: Fizioterapevt lahko priporoči uporabo hladnih in toplih oblog za lajšanje bolečin in zmanjšanje vnetja na prizadetem območju.
Zaključek
Iliotibialni sindrom je pogosta poškodba, vendar z ustrezno diagnozo in zdravljenjem večina posameznikov v celoti okreva. Pomembno je, da pri prvih znakih bolečine poiščete strokovno pomoč in sprejmete ukrepe za zmanjšanje obremenitve ter pospešitev procesa okrevanja. Ne pozabite, da je preprečevanje vedno boljše od zdravljenja, zato redno izvajajte vaje za krepitev mišic in pazite na znake preobremenitve med vadbo.
V NYD kliniki smo ustvarili celovit pristop k zdravljenju iliotibialnega sindroma. Začnemo z izkušenim ortopedskim specialistom, ki vas natančno pregleda in oceni vaše potrebe. Sledi ultrazvočna preiskava, ki nam omogoča podrobnejši vpogled v vaše stanje. Nazadnje naša strokovna ekipa vključuje tudi izkušenega fizioterapevta, ki bo razvil prilagojen načrt terapevtskih vaj in postopkov, da bi vam pomagal pri okrevanju. S temi povezanimi storitvami na enem mestu zagotavljamo celovito in usmerjeno oskrbo, prilagojeno vašim individualnim potrebam.
Preberite več prispevkov:
Glavna razlika med stanjema je ta, da trigger finger povzročajo spremembe na tetivah, Dupuytrenovo kontrakturo pa povzročijo spremembe na mehkem tkivu. V našem članku se lahko dodobra seznanite o razlikah med obemi stanji.
Sprožilni prst ali (bolj znano) trigger finger je patološko stanje, ki ga zaznamuje boleče in omejeno gibanje prizadetega prsta. Preberite več v našem članku o trigger finger-ju.
Ali občutite globoko bolečino v zadnjici, ki se širi po zadnji strane noge do stopala? Pogosto gre za t.i. piriformis sindrom. Preberite več v našem članku.