Teniški komolec (lateralni epikondilitis): Kako se spopasti z njim

Avtor članka:

Maja Berčič, diplomirana fizioterapevtka

Kazalo

    Lateralni epikondilitis, priljubljeno imenovan “teniški komolec,” je stanje, ki prizadene številne posameznike, ne glede na njihovo raven telesne dejavnosti. Ta boleča motnja, znana po vnetju in degeneraciji tetiv ter mišic, ki se pripnejo na lateralni epikondil komolca, postavlja izzive tako športnikom kot tudi posameznikom v vsakdanjem življenju. V tem članku bomo raziskali anatomske vidike lateralnega epikondilitisa, razložili mehanizme, ki vodijo do njegovega razvoja, in predstavili metode zdravljenja ter preventivne ukrepe. Skozi celovit pregled bomo razvili globlje razumevanje tega stanja ter ponudili smernice za obvladovanje in preprečevanje bolečine, povezane s teniškim komolcem.

    Anatomija

    Komolčni sklep je tečajast sklep, ki ga tvorijo tri kosti, nadlahtnica, podlahtnica ter koželjnica. Sestavljen je iz treh sklepov, ki se nahajajo znotraj iste sinovialne membrane:

     

    • humeroradialni sklep (sklep med nadlahtnico in koželjnico)
    • humeroulnarni sklep (sklep med nadlahtnico in podlahtnico)
    • proksimalni radioulnarni sklep (sklep med podlahtnico in koželjnico)

    Komolec je sestavljen sklep z ohlapno ovojnico, ki ga podpirata dva ligamenta – medialni (ulnarni) in lateralni (radialni) kolateralni ligament – in zagotavljata medialno in lateralno stabilnost komolčnega sklepa. 

    Na lateralni in medialni epikondil nadlahtnice je pritrjenih veliko mišic, ki delujejo pri gibanju zapestja in roke. To omogoča učinkovito gibanje prstov in zapestja ne glede na to, ali je podlaket v pronaciji ali supinaciji. Položaj komolca vpliva na razmerje med dolžino in napetostjo mišic med njihovim delovanjem na gibanje zapestja.

    Najpogosteje prizadeta mišica pri lateralnem epikondilitisu je extensor carpi radialis brevis. Poleg tega so lahko prizadete še mišice extensor carpi radialis longus, extensor digiti minimi in extensor carpi ulnaris. Mišica extensor digitorum je prizadeta pri 50 % bolnikov.

    Teniški komolec

    Bolečina, ki se pojavlja na lateralnem predelu komolca, je eden najpogostejših vzrokov za posvet pri zdravniku pri posameznikih z netravmatskimi obolenji komolčnega sklepa. Najpogostejša diagnoza je okvara tetive, znana tudi kot lateralni epikondilitis komolca. Gre za poškodbo, ki nastane, ko se tetive (tkiva, ki povezujejo mišice s kostmi) preobremenijo, kar vodi v vnetje, degeneracijo in morebitno natrganje. Čeprav je najpogostejši sinonim za omenjeno stanje teniški komolec, se le-ta pogosto razvije kot stanje, povezano z delom ter s ponavljajočimi mikrotravmami zaradi pretiranega in ponavljajočega prijemanja in iztegovanja zapestja. V splošni populaciji se pojavlja s prevalenco 1–3 %, običajno je prizadet dominantni zgornji ud.

    Glavni simptom teniškega komolca je bolečina, ki se pojavi na lateralnem epikondilu nadlahtnice, zlasti ob prijemalnih aktivnostih roke. Bolečina lahko izžareva distalno v podlaket. Bolniki se pritožujejo nad zmanjšano močjo prijema, ki ovira tako športne kot vsakodnevne aktivnosti.

    Vsaka dejavnost, ki vključuje pretirano in ponavljajočo se uporabo teh mišic, lahko povzroči tendinozo. Še posebno pa so k tovrstni diagnozi bolj nagnjeni ljudje v določenih poklicih:

    • Delavci na tekočem traku
    • Avtomehaniki
    • Slikarji
    • Zobozdravniki
    • Frizerke in kozmetičarke
    • Vrtnarji
    • Pisarniški delavci
    • Glasbeniki ipd.

    Tovrstnim poklicem je skupno to, da vsi izvajajo ponavljajoče se aktivnosti, ki intenzivno uporabljajo podlahti, zapestja ali stisk dlani zaradi držanja in manipuliranja z orodjem ali predmetom.

    Preventivni ukrepi

    Preventivni ukrepi so ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za teniški komolec. Spodaj navajamo nekaj preventivnih splošnih nasvetov:


    • Pravilna tehnika pri športu: pri igranju tenisa ali drugih športih (npr. dvigovanje uteži) je potrebno, da se orodje (lopar, utež…) uporablja s tehniko, ki ne preobremenjuje iztegovalk zapestja.
    • Ogrevanje pred aktivnostjo: pred začetkom aktivnosti, ki zahteva ponavljajoče se gibe roke od komolca navzdol, se ogrejte z dinamičnimi vajami za ogrevanje mišic in sklepov podlahti, zapestja in prstov. To lahko pomaga povečati prožnost in prekrvavitev v predelu podlahti.
    • Krepilne vaje: V svoj vadbeni program vključite vaje za krepitev podlahti in zapestja, še posebej, če izvajate poklic/delo, ki zahteva prekomerne obremenitve teh mišic. Mišice bodo tako pripravljene na večja bremena in bo pritisk na tetive manjši.
    • Raztezanje: Priporočljivo je raztezanje pred, med in po izvajanju obremenjujoče aktivnosti, saj bo to preprečevalo napetost v tetivi in zmanjševalo tveganje za mikronatrganine.
    • Nadzor nad obremenitvami: Pazite, da se izogibate prekomernih obremenitev. Razporedite aktivnosti, ki zahtevajo uporabo rok in si privoščite odmore med dejavnostmi (primer: celodnevna delovna akcija sekanja drva – med sabo se menjajte, da si zagotovite vmesne odmore in med tem naredite raztezne vaje, da ne pride do preobremenitve).
    • Spremembe na delu: poskrbite za ergonomsko oblikovane delovne pogoje, da zmanjšate obremenitev podlahti (npr. Ergonomsko oblikovana računalniška miška za držanje podlahti in zapestja v nevtralnem položaju)
    • Poslušajte bolečino: Ne ignorirajte bolečine. Če začutite nelagodje ali bolečino v predelu podlahti in komolca, si vzemite čas za počitek in v primeru poslabšanja ali vztrajanja bolečine poiščite strokovno pomoč.

    Teniški komolec

    Diagnostika

    Za zdravljenje teniškega komolca je pomembna pravočasna in pravilna diagnoza. Večino primerov je mogoče klinično potrditi s temeljito anamnezo in kliničnimi pregledi. Pri pregledu s tipanjem točke največje občutljivosti običajno na stranskem delu komolca izzovemo bolečino, ki pogosto izžareva v podlaket. 

     

    Za diagnosticiranje obstaja več različnih testov, s katerimi lahko izzovemo bolečino. Najpogosteje uporabljeni so:

     

    • izteg (ekstenzija) zapestja proti uporu (Cozenov test),
    • ekstenzija srednjega prsta proti uporu,
    • Millov test (bolečina ob pasivnem raztegu iztegovalk zapestja)

    Če se diagnoza ne more potrditi na podlagi kliničnega pregleda in anamneze, se diagnozo postavi s pomočjo ultrazvoka in magnetne resonance.

    Zdravljenje

    Teniški komolec je v večini primerov samoomejujoč in večina primerov ne zahteva zdravljenja, do 80% bolnikov okreva v enem letu. Bolniki, pri katerih simptomi vztrajajo, potrebujejo nadaljnje konzervativno ali (redko) kirurško zdravljenje. Postopki za zmanjševanje bolečine se lahko začnejo v akutni fazi ali takoj po postavljeni diagnozi. Glavni cilji zdravljenja so zmanjšanje bolečine, skrajšanje časa okrevanja ter zmanjšanje preobremenjenosti in izboljšanje funkcije zgornjega uda. 

     

    Konzervativni in minimalno invazivni načini zdravljenja teniškega komolca so: 

     

    • Počitek: morda boste morali za nekaj časa prenehati ali zmanjšati dejavnost, da omogočite tetivam čas za celjenje.
    • Nesteroidni antirevmatiki (NSAR): lajšajo bolečino in vnetje
    • Fizioterapija: Fizioterapija vključuje številne pristope za zmanjšanje bolečine, povečanje mobilnosti in moči obravnavanega predela. S tem se izboljša funkcija prizadetega območja.
    • Injekcije kortikosteroidov (blokada): Kortikosteroidi lahko začasno olajšajo bolečino in vnetje.

    Kako vam lahko pomaga fizioterapija

    Fizioterapevti igrajo ključno vlogo pri zdravljenju lateralnega epikondilitisa (teniškega komolca). Njihov pristop vključuje različne tehnike in terapevtske metode, namenjene lajšanju bolečine, zmanjšanju vnetja ter spodbujanju celjenja in moči v prizadetem območju. Tu so nekatere običajne metode, ki jih uporabljamo fizioterapevti v NYD kliniki:

    • Pregled in diagnoza: Fizioterapevti najprej izvedemo temeljito oceno pacientovega stanja.
    • Manualna terapija: Izvajamo številne tehnike manualne terapije, ki vključujejo globinsko masažo, prečno frikcijo, IASTM in številne druge tehnike. S tem se zmanjša napetost v mišici in posledično tetivi, izboljša se pretok krvi in se zmanjša bolečina v področju lateralnega epikondilitisa.
    • Vaje za mobilnost in krepitev: Pomemben del programa rehabilitacije po mišično-skeletnih poškodbah in vnetjih tetiv je ekscentrična vadba, saj je ta zelo učinkovita pri zmanjševanju bolečine in ohranjanju funkcije pri zdravljenju tendinopatij.
    • Udarni globinski valovi (shock wave therapy, ESWT): Udarni globinski valovi (ESWT) spodbudijo celjenje, zmanjšajo vnetje in izboljšajo krvni obtok v prizadetem predelu, kar prispeva k olajšanju bolečin in pospešitvi okrevanja.
    • Terapija z visokointenzivnim laserjem: pripomore k pospešitvi celjenja prizadetega mehkega tkiva in zmanjšanju vnetja.
    • Tecar terapija: Tecar terapija izkorišča radiofrekvenčno energijo za povečanje cirkulacije, zmanjšanje vnetja in spodbujanje regeneracije tkiva.
    • Edukacija, izobraževanje in preventiva: Fizioterapevti svetujemo o ergonomskih prilagoditvah in spremembah v vsakdanjem življenju.
    • Kontrola napredka: Redno spremljamo napredek in prilagajamo terapevtski načrt glede na odziv bolnika na zdravljenje.

    Iz našega TikTok profila

    Zaključek

    V NYD kliniki temeljimo na celostnemu pristopu pri obravnavi teniškega komolca. Z vključitvijo najsodobnejše ultrazvočne diagnostike, strokovnih ortopedskih pregledov ter prilagojenih fizioterapevtskih pristopov, vključno z inovativnimi tehnikami, kot so udarni globinski valovi in Tecar terapija, zagotavljamo učinkovito reševanje tega stanja. S sodelovanjem naših izkušenih strokovnjakov in predanostjo pacientom pri preventivnih ukrepih ter rehabilitaciji, se zavzemamo za optimalno lajšanje bolečin, izboljšanje funkcionalnosti in pospešitev okrevanja, s čimer omogočamo aktivno in brezskrbno življenje brez bolečin.

    Vhod v NYD kliniko

    Preberite več prispevkov:

    Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se razvije iz celic kože, specializiranih za tvorbo melanina.

    Akne oziroma mozolji predstavljajo eno izmed najpogostejših kroničnih vnetnih bolezni kože. So stanje, ko se lasni mešički pod kožo zamašijo.

    Atopijski dermatitis je najpogostejša ne nalezljiva kronična vnetna bolezen kože. Ponavadi se začne že v otroštvu s suho in srbečo kožo.

    Dermatolog svetuje: Nega kože pozimi – Nasveti za čudovito in …