Sprožilni prst

Trigger finger ali sprožilni prst: Olajšanje prijema s fizioterapijo

V svetu, kjer naše roke potrebujemo v vsakodnevnem življenju za opravljanje najrazličnejših nalog, lahko stanje, ki vpliva na delovanje prstov, dlani ali roke, občutno zmanjša kvaliteto našega življenja. Sprožilni prst ali (bolj znano) trigger finger je patološko stanje, ki ga zaznamuje boleče in omejeno gibanje prizadetega prsta.

 

Fizioterapija se je izkazala za uspešno pri reševanju težav, povezanih z omenjenim stanjem in s preprečevanjem operacij in drugih invazivnejših metod. V sledečem članku vam bomo obrazložili, kaj trigger finger pomeni in kako vam lahko v NYD kliniki pomagamo za odpravo bolečin in težav, povezanih s tem.

Trigger finger, strokovno znan kot tenosinovitis ali tendovaginitis, je stanje, ki prizadene tetivo kateregakoli prsta ali palca. Tetive so trdne “strune”, ki pripenjajo mišico na kost in pri premikanju prstov drsijo skozi kanale, ki se imenujejo ovojnice.

 

Na bazi vsakega prsta se nahaja kitna objemka, ki preprečuje, da bi kita zdrsnila iz pravega položaja. Ko se tetiva vname ali zateče, ne more več gladko drseti skozi ovojnico in kitno objemko, kar povzroči zadebelitev kite in bolečine na istem mestu. Posledično se prst zatakne v pokrčenem položaju, preden se iznenada odhaklja in se iztegne. Ta gib je lahko zelo boleč in lahko na dolgi rok omeji obseg giba prsta.

Sprožilni prst

Vzroki za nastanek

Zavedati se moramo, da so roke del telesa, ki je ves čas izpostavljen aktivnostim in obremenjevanju. Čeprav se lahko trigger finger v določenih primerih pojavi brez razloga, obstajajo določeni dejavniki, ki povečajo tveganje za njegov nastanek.

 

V večini primerov se stanje pojavi zaradi prekomerne obremenitve ali poškodbe prsta. Prekomerno obremenitev ponavadi povzročajo dejavnosti, ki zahtevajo ponavljajoče se prijemanje ali držanje predmetov, uporaba orodij ali igranje glasbil, ki s ponavljajočimi enoličnimi gibi prekomerno obremenjujejo tetive in prispevajo k hitrejšemu nastanku trigger finger-ja. Vzroka za nastanek sta lahko tudi revmatoidni artritis, diabetes ali hipotiroidizem.

 

Diagnoza je pogostejša pri ljudeh od 40. do 60. leta starosti, ženske so prizadete pogosteje kot moški.

Simptomi

Kljub temu, da je trigger finger najpogostejši v prvih dveh prstih in palcu, se vseeno lahko razvije tudi v ostalih. Lahko je prizadet več kot en prst, včasih celo obe roki hkrati. Največ ljudem se pojavi v dominantni roki.

Trigger finger lahko prepoznamo po naslednjih simptomih:

  • Zatikanje ali zaklepanje prsta v fleksijski položaj
  • Togost v prstu, še posebno v jutranjih urah
  • Bunkica oz. vozliček pred bazo prsta
  • Občutljivost in bolečina na bazi prsta
  • Prst je zataknjen v fleksijskem/upognjenem položaju, nato se nenadoma izravna (s klikom)
  • Upognjen prst z nezmožnostjo izravnave

Ponavadi se simptomi opazijo med prijemanjem predmetov ali v zgodnjih jutranjih urah.

Trigger finger

Zdravljenje in rehabilitacija

Zdravljenje sprožilnega prsta je odvisno od resnosti problema. Če stanje še ni napredovalo v resno stopnjo, se predlaga terapija, ki vključuje:

  • Uporaba nočne opornice, ki pomaga tetivam, da se sprostijo
  • Raztezne vaje za ohranjanje gibljivosti prstov
  • Počitek za preprečevanje dodatnega preobremenjevanja tega prsta

V prvi vrsti je vsekakor najpomembnejši konzervativni pristop oz. fizioterapija. S tecar terapijo, visokointenzivnim laserjem in udarnimi globinskimi valovi lahko zelo dobro vplivamo na zmanjšanje vnetja in na boljšo mobilnost prizadete tetive in posledično prsta.

Prav tako z manualnim sproščanjem in hkratno uporabo IASTM pripomočkov vplivamo na zmanjšanje napetosti tetive. Fizioterapevti prav tako svetujemo o izvajanju pravilnih vaj, saj lahko določene vaje samo spodbudijo poslabšanje stanja!

 

Če je stanje resnejše, se poskusi zdraviti z blokado (injekcija s kortikosteroidi in anestetikom), da se zmanjša lokalno vnetje. Če je stanje resnejše, se opravi kirurški poseg.

Zaključek

Ob pojavu simptomov sprožilnega prsta je potrebno čim prej obiskati fizioterapevta, saj lahko zgodnje zdravljenje pozitivno prispeva k upočasnitvi ali preprečitvi poslabšanja stanja.

 

V NYD Kliniki vam fizioterapevti nudimo ergonomsko svetovanje, poleg tega pa različne vrste manualnih tehnik in uporabo inštrumentalnih agensov, ki učinkujejo pri lajšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti.

 

Pomemben del rehabilitacijskega programa je prav tako učenje izvajanja primernih terapevtskih vaj, ki pripomorejo k izboljšanju funkcionalnosti roke v vsakdanjem življenju.

Preberite več prispevkov:

Stresni zlomi nastanejo zaradi mikroskopskih poškodb, ko je kost večkratno izpostavljena velikim obremenitvam. Sčasoma kopičenje takšnih poškodb privede do makrostrukturne okvare in popolnega zloma.

Strokovno se bolečini v ušesu reče otalgija in je pogost pojav v primarni zdravstveni oskrbi s številnimi različnimi vzroki. Otalgija ima lahko izvor v ušesu, takrat ji rečemo primarna otalgija ali izven ušesa, ko ji rečemo sekundarna otalgija. Obsežna anamneza in fizični pregled sta bistvenega pomena za določitev pravega vzroka.

Morda se sliši nemogoče pa vendar je še kako mogoče, da človek za nekaj trenutkov preneha dihati med spanjem. Temu stanju strokovno rečemo spalna apneja. Apneja pomeni začasno prenehanje dihanja. Razširjenost spalne apneje se giblje med 21 do 59 % v splošni populaciji.

Ušesni tumorji se lahko pojavijo na kateremkoli delu ušesa. Lahko je to zunanje uho, tukaj se tumor pojavi v obliki kožnega raka, srednje uho, kjer je najpogostejši glomus tympanicum ali notranje uho, kjer je najpogostejši akustični nevrom.