Utrujenost za volanom: skrita tveganja poklicnih voznikov
Kazalo
Ali ste vedeli, da vsak 10. voznik zaspi za volanom v obdobju dveh let? Tveganje med poklicnimi vozniki je najvišje, saj je skoraj 21 % slovenskih voznikov tovornih vozil dokazano kronično utrujenih. Dolgotrajne monotone vožnje, časovni pritiski logističnih podjetij in moten naravni bioritem zaradi dela ponoči, je le nekaj razlogov, da vozniki tovornjakov pogosteje zaspijo za volanom. Ko torej naslednjič govorimo o varnosti poklicnega voznika, poleg tehnične brezhibnosti vozila in upoštevanja prometnih pravil, pomislimo tudi na zdravje človeka za volanom.
Bolečina v križu ni samo posledica dolgotrajnega sedenja
Verjetno ste že kdaj potovali v letalu, avtomobilu ali avtobusu več ur skupaj in zagotovo se spomnite kako zelo ste hrepeneli po tistem raztegu nog ter spancu v udobni, mehki postelji. Vsem tem uram dodajte še vibracije vozila, neustrezno nastavljen sedež in nalaganje ter raztovarjanje tovora, pa si boste verjetno še vedno težko predstavljali kaj vsakodnevno prestajajo poklicni vozniki.
Ko so raziskovalci poklicne voznike vprašali po bolečini v križu, jih je več kot polovica bolečino potrdila. Rešitev pa ni samo v pravilni nastavitvi sedeža in volana (čeprav zelo pomaga), pomembna je tudi ustrezna ledvena podpora, redno spreminjanje položaja telesa, aktivni kratki odmori ter krepitve mišic trupa, nog in zgornjega dela hrbta.
Utrujenost za volanom je lahko simptom bolezni
Čeprav naporni delavniki zagotovo pripomorejo k potencialno manjši kvaliteti spanja, ni nujno da so edini vzrok za voznikovo utrujenost. V ozadju se lahko skriva neprepoznana motnja spanja, obstruktivna spalna apneja. Pri obstruktivni spalni apneji se dihanje med spanjem večkrat prekine. Človek lahko v postelji preživi dovolj ur, vendar je njegov spanec razdrobljen, oseba pa se zbuja kronično neprespana. Glavni opozorilni znaki, ki lahko kažejo na spalno apnejo so:
- Glasno smrčanje;
- Jutranji glavoboli ali suha usta;
- Izrazita dnevna zaspanost;
- Slabša koncentracija.
Pogosto spalno apnejo prepozna partner, ki opazi, da oseba med spanjem večkrat neha dihati. Velik pokazatelj, da gre resnično za spalno apnejo pa je, ko oseba zaspi za volanom ali med vsakodnevnimi aktivnostmi.
Spalna apneja ni nevarna samo za voznika samega, drastično namreč poveča tveganje za možgansko in srčno kap, temveč tudi za vse udeležence prometa. Raziskave so pokazale, da so imeli ljudje z obstruktivno spalno apnejo več kot dvakrat večjo verjetnost prometne nesreče kot kontrolne skupine. Če torej sumite, da bi lahko vi ali vaš partner imeli spalno apnejo, čim prej poiščite strokovno pomoč, da zavarujete (vse okrog) sebe.
Sendvič, sok in kava, potem pa gremo …
Litri kave, energijskih pijač in gaziranih sokov so pri poklicnih voznikih prepogosta podlaga za sladke in slane prigrizke iz bencinskih črpalk. To ni preprosto posledica pomanjkanja discipline. Voznik težko izbira zdravo, kadar ima na poti na voljo predvsem hitro prehrano, za obrok pa nima predvidenega dovolj časa.
Slaba prehrana neposredno povzroča zaspanost in upad koncentracije, kar neposredno zvišuje število prometnih nesreč. Prebavljanje težke, mastne in sladke hrane namreč telesu odvzema energijo ter upočasnjuje reakcije, ravno zato se po težkem obroku počutimo zaspani.
Kako lahko pomaga specialist medicine dela, prometa in športa (MDPŠ)?
Specialist medicine dela, prometa in športa neposredno vpliva na varnost poklicnega voznika in vseh nas v cestnem prometu, tako da:
- Zgodaj odkrije zakaj je voznik tako utrujen.
Obstruktivna apneja v spanju, nenadni padci ali dvigi sladkorja in slabša oskrba telesa s kisikom zaradi anemije, vodijo v utrujenost, zmedenost ter fizično izčrpanost.
Ko zgoraj omenjene bolezni odkrijemo zgodaj, lahko preprečimo ireverzibilne posledice in posredno vplivamo na dolžino ter kvaliteto posameznikovega življenja. - Oceni vpliv zdravil ali prehranskih dopolnil na vožnjo.
Zdravnik preveri, ali predpisana zdravila za kronične bolezni (npr. antihistaminiki, zdravila za krvni tlak, antidepresivi) povzročajo zaspanost in predlaga varnejše alternative. Preveri tudi morebitno jemanje prehranskih dopolnil, ki se na trgu pogosto oglašujejo kot varna in brez posledic, pa včasih temu vseeno ni tako.
Poleg tega lahko preko toksikoloških preiskav urina preveri morebitno zlorabo alkohola in drog. - Deluje kot svetovalec delodajalcem.
Nekdo, ki se je celo življenje ukvarjal s podjetništvom in na vse aspekte glede skozi podjetniške oči, morda težje identificira dejavnike tveganja za razvoj poklicnih bolezni. Poveča se število bolniških odsotnosti, sam pa ne ve točno zakaj. Tukaj nastopi zdravnik MDPŠ: pomaga identificirati tveganja povezana z urniki dela, nočnim delom, ergonomskimi prilagoditvami in nenazadnje psihično preobremenjenostjo bodisi zaradi slabih delovnih odnosov bodisi zaradi prevelikih pričakovanj. - Deluje kot svetovalec voznikom.
Na koncu koncev je zdravje skupek majhnih vsakodnevnih odločitev, od zdrave prehrane do kvalitetnega spanca. Pomembno je, da se zavedamo, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, ne delodajalec in ne zdravnik. Vsak sprejema svoje odločitve in na koncu prelaganje odgovornosti na drugega ne bo nič spremenilo.
Kako biti varen voznik na cesti?
Konstantno utrujen človek v bolečinah, ni varen za okolico na kateremkoli delovnem mestu, še posebaj pa v cestnem prometu. Tukaj je nekaj nasvetov kako lahko poklicni in drugi vozniki, ki se vsakodnevno usedemo za volan postanemo varnejši za sočloveka:
- Izboljšajmo prehrano za večjo zbranost.
Vnaprej si pripravimo zdrave prigrizke še posebaj, če se odpravljamo na daljšo pot (oreščki, semena, nesladkano suho sadje, polnozrnati krekerji), da se izognemo hrani na bencinskih črpalkah. Hrana med vožnjo naj bo lahko prebavljiva (solate s piščancem, puste beljakovine, zelenjava), saj težka hrana povzroča zaspanost.
Poskrbimo za zadostno hidracijo z navadno vodo ali nesladkanim čajem. Omejimo kavo in energijske pijače, ki lahko vodijo v dehidracijo, ki neposredno povzroča utrujenost in glavobol. - Preprečimo utrujenost za volanom.
Na vsaki dve uri vožnje obvezno naredimo vsaj 15-minutni premor, ne glede na to, kako spočite se počutimo. Ob prvem znaku hude utrujenosti varno ustavimo in zaspimo za največ 15 do 20 minutes. Daljši spanec bo imel obraten učinek.
Med postankom naredimo nekaj poskokov, globokih vdihov na svežem zraku ali hitre hoje okoli vozila, da pospešimo krvni obtok.
Poskrbimo za dober zrak v avtu in ustrezno temperaturo (toplota uspava, bolje je malce hladnejše okolje).
Zaposlimo svoje možgančke. Glasba, podkasti ali zvočne knjige so lahko dobre rešitve. - Preprečimo razvoj kroničnih bolečin.
Način današnjega življenja že tako poveča tveganje za razvoj kronične bolečine v križu, pomembno je, da vsaj med vožnjo v avtu to preprečimo.
Pravilno nastavimo sedež. Kolena naj bodo v višini bokov ali malenkost nižje, kot v kolenih naj bo okoli 100–110 stopinj. Če sedež nima nastavljive podpore, si za spodnji del hrbta namestimo namensko ergonomsko blazino ali tesno zvito brisačo.
Med postankom ne pozabimo na razteg hrbta. Nekaj nežnih predklonov, rotacij trupa v levo in desno ter raztegov zadnje stenske mišice, lahko veliko pripomorejo. - Redno spremljajmo vrednosti krvnega tlaka, glukoze, lipidov, telesne mase in obsega pasu.
- Izboljšajmo prehrano za večjo zbranost.
Kako skrbimo za poklicne voznike v Kliniki NYD?
V Kliniki NYD zdravje človeka razumemo celostno, od majhnih navad doma do kvalitetnih delovnih pogojev. Zato pri obravnavi poklicnega voznika preverimo:
- kakovost in količino spanja;
- znake spalne apneje;
- krvni tlak in srčno-žilna tveganja;
- glukozo, HbA1c in maščobe v krvi;
- telesno sestavo in obseg pasu;
- bolečine v hrbtenici in sklepih;
- vid, sluh in uporabo zdravil;
- psihično obremenitev;
- dejanske pogoje za prehrano, odmore in gibanje na poti.
Varen voznik je lahko samo zdrav voznik.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.
Ali ste vedeli, da obstaja več vrst podočnjakov? Ločimo modrikaste, rjavkaste in vdrte podočnjake. Ker ima vsak tip svoj vzrok, zahteva tudi povsem specifičen pristop in nego za uspešno odpravo. PRP terapija dokazano izboljša enakomernost barve, teksturo in elastičnost kože pod očmi. Najbolj pomembno vprašanje torej ni, ali PRP deluje, temveč kakšen tip podočnjakov ima posameznik.
