Zdrav način življenja

Kaj pomeni
”zdrav način življenja”?

Zdrav življenjski slog je način življenja, ki zmanjšuje tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni ali zgodnje smrti.

V preteklosti so strokovnjaki poudarjali pomen zadostne telesne aktivnosti za ohranjanje duševnega in telesnega zdravja. Vendar so skozi leta raziskave začele dokazovati, da vsako vedenje šteje in je zato potrebno upoštevati celoten dan. S tem namenom se je na področju promocije zdravja razvil nov model, imenovan »24 urna paradigma«, ki v enem dnevu integrira v celoto tri vedenja:

  • Spanje = reverzibilno vedenjsko stanje percepcije in neodzivnosti na okolje.
  • Telesna aktivnost = kakršno koli vedenje v času budnosti, ki ni sedentarno.
  • Sedentarno vedenje = kakršnoli koli vedenje v času budnosti, za katerega je značilna nizka energetska poraba (< 1,5 MET – t. i. indeks porabe energije, 1 MET = 3,5 mL kisika/kg telesne teže) med sedenjem, naslanjanjem ali ležanjem.
Zdrav način življenja

Model »24 urna paradigma« narekuje, da so vsa tri, zgoraj opisana vedenja, medseboj neodvisni dejavniki, ki skupaj vplivajo na številna kronično nenalezljiva obolenja. Nobeno vedenje samo po sebi ni škodljivo ali koristno, zato je najbolj pomembno med njimi vzdrževati optimalno razmerje.

Sedentarno vedenje

V zadnjem desetletju se je sedentarno vedenje pojavilo, kot nov dejavnik tveganja za razvoj kronično nenalezljivih bolezni. Sedentarno vedenje je posledica sodobnega življenjskega sloga, kateri ustvarja okolje, ki spodbuja k sedenju. Sedenje pogosto ni namensko dejanje, temveč stranski produkt številnih dejanj, kot so druženje, branje, gledanje televizije ali opravilo za računalnikom. Veliko časa preživimo v sedečem položaju, katerega se niti ne zavedamo, zato strokovnjaki vedno bolj in bolj opozarjajo ter ozaveščajo, da prekomerno sedenje ni priporočeno, saj je povezano s številnimi negativnimi dejavniki, ki ogrožajo zdravje. Nekateri izmed njih so:

  • povečano tveganje za razvoj presnovnega sindroma,
  • rak ledvic,
  • povečano število padcev pri starejših,
  • depresija,
  • prekomerna telesna teža,
  • povečana raven HDL holesterola,
  • razvoj srčno-žilnih bolezni,
  • razvoj sladkorne bolezni,
  • povišan krvni tlak,
  • povišana raven trigliceridov.

Pomembno je, da se zavemo posledic, ki jih povzroča sedentarno vedenje in poskušamo zmanjšati količino časa, ki ga skozi dan preživimo v sedečem položaju. Kadar ni mogoče zmanjšati količine sedenja je lahko že samo prekinjanje sedenja z odmori dovolj učinkovito za preprečitev tveganj. Raziskave so dokazale, da že nekaj minutno prekinjanje sedenja vsako uro vodi v zmanjšanje tveganja za bolečino v spodnjem delu hrbta, srčno-žilne bolezni, slabše duševno zdravje, depresijo, padce, poškodbe in povečanje telesne teže.

Telesna aktivnost

Številni dokazi potrjujejo koristi telesne aktivnosti, zato le-ta velja za splošno priporočilo v okviru promocije zdravja. Rutinska telesna aktivnost je povezana z zmanjšanim razvojem več kot 25 kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, rak dojke, rak debelega črevesja, ishemična možganska kap, osteoporoza, depresija). Le z redno (vsaj 2x tedensko) in ustrezno intenzivno vadbo lahko dosežemo pozitivne učinke na telo, kot so funkcionalna neodvisnost, izboljšana mobilnost, homeostaza glukoze, zdravje kosti, duševno zdravje in splošna kakovost življenja. Za zmanjšanje dejavnikov tveganja za zdravje z telesno aktivnostjo je odgovornih več bioloških mehanizmov. Vadba zmanjša raven trigliceridov in holesterola HDL ter poveča raven holesterola LDL, poveča občutljivost na inzulin, zniža krvni tlak, zmanjšanja strjevanje krvi, izboljša pretok krvi in delovanje srca.

ih je potreben močen odriv (košarka, nogomet, tek, tenis). Pogosto pa gre lahko za prisilen gib v smeri upogiba ali iztega stopala (pristanek na stopnico ali v luknjo), saj se v tem položaju tetiva prekomerno raztegne. Redkeje je raztrganina posledica neposredne poškodbe, kot je globoka rana na tetivi.

Spanje

V zadnjem desetletju so prepričljivi dokazi pokazali, da ima kakovosten spanec pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja, saj motnje spanja, kot je nespečnost, vplivajo na razvoj vnetnih bolezni. Zmanjšano število ur spanja oziroma pomanjkanje spanja vodi v povišanje ravni vnetnih celic, ki povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, hipertenzije, debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. Medtem ko kvaliteten in zadosten spanec pripomore k obnovi živčnih celic, regeneraciji telesa, izločanju rastnega hormona in tvorbi dolgotrajnega spomina.

Smernice za 24 – urno zdravo vedenje za odrasle

Zdrav način življenja

Vsako vedenje šteje, predvsem pa njihovo razmerje skozi celoten dan.

Preberite več prispevkov:

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se razvije iz celic kože, specializiranih za tvorbo melanina.

Akne oziroma mozolji predstavljajo eno izmed najpogostejših kroničnih vnetnih bolezni kože. So stanje, ko se lasni mešički pod kožo zamašijo.

Atopijski dermatitis je najpogostejša ne nalezljiva kronična vnetna bolezen kože. Ponavadi se začne že v otroštvu s suho in srbečo kožo.

Dermatolog svetuje: Nega kože pozimi – Nasveti za čudovito in …