»Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.
Zdrava prehrana otrok
Kazalo
Kaj sploh je zdrava prehrana in zakaj je pomembna?
Tako kot za odrasle je tudi za otroke zdrava prehrana ključnega pomena. Če si v odrasli dobi z zdravo prehrano želimo preprečiti fiziološki upad, si v otroški dobi prizadevamo za čim boljši fiziološki, psihosocialni in kognitivni razvoj.
Splošna priporočila pri prehrani otrok vseh starosti temeljijo na živilih, bogatih s hranili. To so:
- beljakovine: morska hrana, pusto meso, perutnina, jajca, fižol, grah, sojini izdelki ter nesoljeni oreščki in semena.
- sadje: sveže, zamrznjeno, konzervirano ali suho sadje. Priporoča se sadje v pločevinkah pakirano v lastnem soku, brez dodanega sladkorja. 1/4 skodelice suhega sadja šteje kot ena porcija svežega sadja.
- zelenjava: sveža, konzervirana, zamrznjena ali posušena zelenjavo. Ko izbirate konzervirano ali zamrznjeno zelenjavo, poiščite tisto, ki vsebuje manj natrija.
- žita: izberite polnozrnata žita, kot so polnozrnati kruh ali testenine, ovseni kosmiči, pokovka, kvinoja, rjavi ali divji riž.
- mlečni izdelki: mleko, jogurt in sir. Okrepljene sojine pijače se prav tako štejejo za mlečne izdelke.
Glede na starost priporočljiv dnevni kalorični vnos (glede na fizično aktivnost posameznika lahko številke individualno variirajo; vsak najstnik, ki se ukvarja s športno telesno dejavnostjo, lahko potrebuje tudi do 5000 kalorij na dan):
LETA | DEKLICE | DEČKI |
2-4 | 1000-1400 | 1000-1600 |
5-8 | 1200-1800 | 1200-2000 |
9-13 | 1400-2200 | 1600-2600 |
14-18 | 1800-2400 | 2000-3200 |
Kakšno hrano ponuditi malčku do 3. leta starosti?
Vzpostavitev kvalitetnih prehranjevalnih navad pri malčkih vpliva na izoblikovanje njihove vseživljenjske izbire obrokov. V tem času otroci pridobijo motorične sposobnosti in razvijejo želja, ki vplivajo na njihovo izbiro hrane. Najboljša hrana za malčke je sveža in minimalno predelana, z malo ali brez dodanega sladkorja, soli ali maščob (npr. sadje, zelenjava, puste beljakovine, semena, polnozrnata žita). Glavna pijača med enim in dvema letoma je materino ali polnomastno kravje mleko ter voda. Dodatek vitamina D in železa je morda priporočljiv v določenih okoliščinah, vendar so multivitamini in drugi dodatki mikrohranil običajno nepotrebni pri zdravih otrocih, ki imajo uravnoteženo prehrano in normalno rast. Alergena živila, kot so arašidi, je treba dojenčkom z večjim tveganjem za alergije uvesti zgodaj. Zelo pomembno je, da pri malčkih spodbujamo samostojno hranjenje za ustrezen razvoj finih motoričnih sposobnosti in uravnavanje vnosa hrane. Zagotovljena hrana mora biti narezana dovolj na drobno, da se prepreči zadušitev. Pomembno je spodbujati uporabo skodelic in pribora v otroški velikosti.
Spodnja časovnica vam lahko pomaga pri uvedbi ključnih živil ob malčkovem prehodu s tekoče prehrane:
OB ROJSTVU | Dodajte vitamin D 400 IU/dan pri izključnem dojenju, dokler ne zaužijejo dovolj vitamina D s prehrano. |
PRVIH | Priporočljivo je izključno dojenje. Dojenje naj se nadaljuje do 12 ali 24 meseca. |
OD 4 DO 6 MESECEV | Priporoča se dodatek potencialnih alergenov, npr. arašidi, zlasti za tiste, ki imajo večje tveganje za razvoj alergij. |
OD 1 DO 2 LET | Prehod na polnomastno mleko. |
OD 1 DO 3 LET | Omejite vnos maščob na 30-40% celotne dnevne prehrane. Izogibajte se trans maščob. |
STAREJŠI OD | Potencialno možna uvedba manj mastnega mleka (prezgodnja uvedba manj mastnega mleka lahko poveča verjetnost razvoja debelosti). |
Kakšno hrano ponuditi otroku do 12. leta starosti?
To obdobje je čas nenehne rasti in razvoja. Čeprav je somatska rast v tem obdobju manj dramatična kot v obdobju malčka in adolescence, v teh letih začnejo otroci preživljati čas zdoma in jesti brez nadzora staršev. Velik del prehranjevanja poteka v vzgojno-izobraževalnih sistemih. Slovenija se lahko pohvali s številnimi ukrepi, ki zagotavljajo kvalitetno šolsko prehrano. Zakon o šolski prehrani zagotavlja, da se šolska prehrana vsako leto spremlja in načrtuje s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podatki kažejo, da ob trenutni organiziranosti vrtčevske prehrane otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo tudi do 70 %, šolarji z osnovnošolsko prehrano pa tudi več kot 50 % dnevnih potreb. Več o tem si lahko preberete na spletnih straneh NIJZ.
Kar lahko storimo sami je, da otroku nudimo raznovrstno hrano. Potreba po hranilih se spreminja s starostjo in razvojem. Naša naloga je, da temu sledimo. Vsak posameznik ima nekoliko drugačne potrebe po hranilih, ali je njihov vnos optimalen, pa je razvidno iz pridobljene telesne teže. Ne pozabite, doma pripravljeno kosilo oziroma katerikoli obrok je nekaj neprecenljivega. Če je le možno naj bo priprava obroka in sam obrok družaben dogodek, izkoristite ta čas za zbliževanje.
Prehrana najstnika
V obdobju najstništva se oblikujejo navade, ki se običajno prenesejo v odraslo dobo. Prav tako se v tem času dogajajo telesne spremembe, ki zahtevajo kvalitetno prehrano. Mladostniki postajajo vedno bolj neodvisni pri izbiri hrane, bolj verjetno bodo pri svoji izbiri upoštevali vrstnike. Velik vpliv na njihovo splošno prehranjenost imajo tudi vrste živil, ki so na voljo doma, čas, ki je na voljo za pripravo hrane, poznavanje vsebnosti hrane in možnost nakupa prigrizkov.
Družbene norme glede pravilnega prehranjevanja in telesne dejavnosti, ki temeljijo na spolu
so v tem obdobju pogosto bolj škodljive kot koristne. Dekleta so nemalokrat izpostavljena kulturi prekomernega hranjenja in nezdravega hujšanja, poleg tega mnoge verjamejo, da je telesna vadba neženstvena in da so športnice moške. Lahko čutijo pritisk vrstnikov, naj bodo vitke in omejijo hrano. Tako fantje kot dekleta se lahko na dieti “zredijo” za določen športni ali družabni dogodek.
V tem obdobju je izrednega pomena, da našemu najstniku nudimo pozitiven zgled na področju prehranjevanja, telesne aktivnosti in lastne samopodobe. Navade, ki smo jih uvedli že v zgodnjem otroštvu, zdaj še bolj trdno okrepimo. Tukaj je nekaj koristnih nasvetov:
- Poskrbite za najstnikovo znanje o prehrani, spodbujate in podpirajte njihovo zanimanje za zdravo hrano, kuhanje in zdravje na splošno.
- Če je mogoče, upoštevajte njihove predloge glede hrane za pripravo doma.
- Eksperimentirajte z živili zunaj vaše kulture, če je to nekaj kar bi bilo v interesu vsem družinskim članom.
- Imejte na voljo več hranljivih prigrizkov. Če so v hladilniku jabolka, borovnice ali jagode, namesto čokolade in sladoleda, je to prigrizek, ki si ga bodo izbrali. Ne pozabite, navada je železna srajca, na začetku bo prehod iz nezdravih v zdrave prigrizke morda težak, a kaj kmalu bo to nekaj povsem normalnega.
- Namesto sladkih sokov, naj bo glavna pijača voda. Namesto sladkorja, naj v čaj dodajo med.
Pomembno je, da do našega najstnika pristopimo z razumevanjem, marsikaj se da rešiti s pogovorom, če le izberemo primeren način komunikacije. V primeru potrebe po strokovni podpori, smo vam vedno na voljo.
Posledice nezdravega prehranjevanja
Slaba prehrana lahko vodi bodisi v malnutricijo, ki ima lahko za posledico zaostajanje v rasti bodisi v prekomerno telesno težo in debelost, ki lahko vodi v številne kardiovaskularne zaplete. Pomembno je, da se starši izogibajo praksam, ki spodbujajo prenajedanje npr. hranjenje za pomiritev ali uspavanje otrok, zagotavljanje prevelikih porcij, siljenje otrok, da »očistijo svoje krožnike«, kaznovanje s hrano, prisilno hranjenje, omogočanje pogostih nezdravih prigrizkov itd.
Ena izmed hujših posledic nezdravega prehranjevanja in družbenega pritiska je tudi razvoj motenj hranjenja. Motnje hranjenja so resne, potencialno smrtno nevarne bolezni, ki prizadenejo posameznike skozi celotno življenjsko dobo, s posebnim vplivom tako na telesni kot psihični razvoj otrok in mladostnikov. Večini ljudi, ki imajo ali so imeli motnje hranjenja, so diagnozo postavili v času adolescence. Nekaj statističnih podatkov in dejstev o motnjah hranjenja v adolescenci:
- Povprečna starost za razvoj anoreksije in bulimije je 18 let, za motnjo prenajedanja pa 21 let.
- Dekleta imajo več kot dvakrat večjo verjetnost, da se spopadajo z motnjami hranjenja kot fantje.
- Mladi, stari od 15 do 24 let, so imeli desetkrat večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi motenj hranjenja, v primerjavi z drugimi ljudmi njihove starosti.
- Najstniki, ki se držijo diete, imajo petkrat večjo verjetnost, da bodo razvili motnjo hranjenja, v primerjavi z najstniki, ki je ne.
- Temnopolti najstniki imajo 50 % večjo verjetnost, da se bodo spopadali s prenajedanjem.
- Mladostniki iz družin z nizkimi dohodki pogosteje sodelujejo v samoizzvanem bruhanju in zlorabi odvajal.
Posledice motenj hranjenja so lahko v redčenju kosti (osteopenija ali osteoporoza), v poškodbah srca, možganov, večorganski odpovedi in neravnovesju elektrolitov, ki lahko povzroči možgansko ali srčno kap.
Raziskave WHO (World Health Organization) kažejo, da so visok vnos predelane, energijsko bogate hrane, visok indeks telesne mase in pomanjkanje železa med 20 glavnimi dejavniki tveganja za invalidnost prilagojena življenjska leta (DALY). Takšni dejavniki predstavljajo tveganje za nenalezljive bolezni v poznejšem življenju, ki so odgovorne za dva od treh smrti po vsem svetu.
Zaključek
Zdrava prehrana je ključna za psihofizično zdravje naših najdražjih. Da se bodo naši otroci lahko razvili v zdrave odrasle, je pomembno da jih z načeli zdravega življenjskega stila seznanimo že zgodaj v otroštvu. Dobre navade, kot so telesna vadba, zdrava prehrana in čuječnost, bodo prinesle veliko koristi, vključno z boljšim uspehom v šoli. A kar je najpomembneje, prav s tem lahko sami pripomoremo k razvoju srečnega, zadovoljnega in samozavestnega posameznika. V primeru dodatnih vprašanj, so vam naši vrhunski pediatri vedno na voljo.
Viri
Riley LK, Rupert J, Boucher O. Nutrition in Toddlers. Am Fam Physician. 2018 Aug 15;98(4):227-233. PMID: 30215978.
Corkins MR, Daniels SR, de Ferranti SD, Golden NH, Kim JH, Magge SN, Schwarzenberg SJ. Nutrition in Children and Adolescents. Med Clin North Am. 2016 Nov;100(6):1217-1235. doi: 10.1016/j.mcna.2016.06.005. PMID: 27745591.
Lassi Z, Moin A, Bhutta Z. Nutrition in Middle Childhood and Adolescence. In: Bundy DAP, Silva Nd, Horton S, et al., editors. Child and Adolescent Health and Development. 3rd edition. Washington (DC): The International Bank for Reconstruction and Development / The World Bank; 2017 Nov 20. Chapter 11.
NIJZ. Prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih – pomemben javnozdravstveni ukrep. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske-smernice/prehrana-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih-pomemben-javnozdravstveni-ukrep/. (citirano: 16.02.2024)
Hornberger LL, Lane MA; COMMITTEE ON ADOLESCENCE. Identification and Management of Eating Disorders in Children and Adolescents. Pediatrics. 2021 Jan;147(1):e2020040279. doi: 10.1542/peds.2020-040279. Epub 2020 Dec 21. PMID: 33386343.
Preberite več prispevkov:
Beseda rak že ob sami izgovorjavi sproži hipen občutek strahu, nelagodja in nemoči, saj ima v sodobni družbi verjetno najmočnejšo negativno konotacijo med vsemi boleznimi. Ste se kdaj vprašali zakaj je temu tako? Čeprav so številna močna zgodovinska imena v medicini rakava obolenja skozi tisočletja označevala kot sinonim za neozdravljivo usodo, jih sodobna medicina danes uspešno spreminja v obvladljivo, pogosto povsem ozdravljivo bolezen. Zahvaljujoč zgodnjemu odkrivanju in naprednim terapijam se je petletna stopnja preživetja za vse vrste raka skupaj v zadnjih desetletjih povzpela na več kot 65 do 70 %. Ta spodbudna statistika dokazuje, da starodavni strah pred kleščami nevidnega sovražnika končno stopa v senco znanstvenega napredka in upanja.
Trenutek partnerske bližine, nato pa kri na papirju ali spodnjem perilu. Je kje kakšna rana? Se začenja menstruacija? Je kriva suhost? In potem občutek skrbi in strahu. Krvavitev po spolnem odnosu ima lahko več vzrokov, od razdražene sluznice do sprememb, ki potrebujejo podrobnejšo obravnavo.
»Priporočam kolposkopijo.« Beseda, ki je morda še nikoli niste slišali, nenadoma odpre vrsto vprašanj. Kaj to sploh je? Ali bo pregled bolel? In predvsem: ali je kaj resno narobe? Gre za pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pod povečavo z mikroskopom (kolposkopom). Zdravnik vas bo na kolposkopijo najpogosteje napotil, če so rezultati predhodnih presejalnih testov (PAP test, test na HPV) neobičajni ali če je med pregledom opazil sumljiv videz materničnega vratu.