Zlom kolka: vzroki, simptomi in zdravljenje

Kazalo
Zlom kolka je resna poškodba, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, predvsem pri starejših osebah. Gre za prelom ene od kosti, ki sestavljajo kolčni sklep, kar povzroča hude bolečine, omejeno gibljivost in zahteva hitro ter ustrezno zdravljenje. Dobra novica je, da je zlom kolka mogoče preprečiti z upoštevanjem nekaj preprostih nasvetov. Če pa do zloma slučajno pride, je za optimalno okrevanje ključno dobro sodelovanje med ortopedom in fizioterapevtom.
Kaj je zlom kolka?
Kolk je sestavljen iz treh delov, zlom kolka lahko predstavlja frakturo na kateremkoli izmed njih:
- Glava stegnenice (kroglični del sklepa);
- Vrat stegnenice (ozki del pod glavo);
- Kosti medenice.
Najpogosteje pride do zloma vratu stegnenice, saj je to najbolj občutljivo mesto na poškodbe.
Zakaj pride do zloma kolka?
Da se kolk zlomi, mora posameznik biti izpostavljen veliki sili. Do tega največkrat pride pri:
- Padcih z visoke višine;
- Prometnih nesrečah;
- Športnih poškodbah;
- Starejših osteoporotičnih bolnikih, ki imajo zmanjšano gostoto kosti zaradi česar lahko do zloma pride že pri padcu iz stojne višine;
- Boleznih kosti, kot so tumorji ali infekcije, ki oslabijo kostno strukturo.

Kako pogost je zlom kolka?
Obraba kolka se lahko izrazi z več različnimi obrazi. Pomembno je, da jih znamo pravočasno prepoznati:
- Bolečina v predelu kolka in dimelj.
Prvi simptom na katerega morate biti pozorni je bolečina. Na začetku je lahko blaga, a se hitro začne stopnjevati. Običajno je najhujša med hojo, vstajanjem iz sedečega položaja ali po dolgotrajni aktivnosti. - Občutek togosti kolka.
Občutek togosti kolka se izrazi kot občutek omejene gibljivosti kolka, lahko celo do te mere, ko začne motiti izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, na primer obuvanje čevljev ali vstajanje iz stola. Običajno se pojavi zjutraj, po celi noči ležanja ali pa po daljšem mirovanju. Traja lahko od nekaj minut do več ur. - Zmanjšana gibljivost kolka.
Sčasoma se zaradi obrabe hrustanca in vnetja zmanjša gibljivost sklepa, kar povzroča težave pri upogibanju, obračanju ali iztezanju noge. Pri nekaterih posameznikih lahko to vpliva na samostojnost opravljanja vsakodnevnih opravil. - Škripanje ali pokanje v kolku.
Včasih je obraba tako velika, da se hrustanec popolnoma izgubi, trde kosti pa se začnejo med seboj drgniti. To lahko bolnik dejansko sliši ali otiplje kot nekakšno škripanje. - Oteklina.
Vnetje sklepa lahko povzroči oteklino, občutek toplote in rdečino v predelu kolka, čeprav to ni vedno izrazito. - Bolečina, ki se širi v koleno ali spodnji del hrbta.
Zaradi spremenjene drže in hoje lahko pride do prenosa obremenitve na druge sklepe, predvsem na koleno in ledveni del hrbtenice, kar povzroča dodatne bolečine in nelagodje. - Sprememba hoje in drža.
Da bi zmanjšali obremenitev na kolčni sklep, nekateri začnejo drugače hoditi in se drugače držati. Običajno to počno nevede. Lahko se na primer med hojo začnejo nagibati na eno stran, kar dolgoročno vodi v mišične neenakosti in druge patologije.
Kako obraba kolka vpliva na vsakdanje življenje?
Obraba kolka lahko pomembno omeji posameznikovo samostojnost in kvaliteto življenja. Preprosta opravila, kot so hoja po stopnicah, vstajanje iz stola, sedenje ali celo spanje, lahko postanejo boleča in zahtevna. Kronične bolečine in zmanjšana samostojnost nemalokrat vodijo tudi v duševne težave, kot sta anksioznost in depresija. Zato je še toliko bolj pomembno, da bolečine v kolku jemljemo resno in ukrepamo čim prej, ko se pojavijo.
Kako pogost je zlom kolka?
Zlom kolka je pogost, predvsem pri starejših ženskah. Zanimivo je, da se pogostost zloma približno podvoji vsakih 5 let starosti. Starost je tako zelo velik dejavnik tveganja za zlom kolka.
Ali je zlom kolka resna poškodba?
Zlom kolka je zelo resna poškodba, ki ima visoko stopnjo smrtnosti. Nekatere raziskave navajajo, da je smrtnost v enem letu po zlomu med 17 % in 25 % pri starejših odraslih. Največjo nevarnost predstavljajo življenje ogrožujoči zapleti kot so strdki. Poleg tega zahteva tovrstna poškodba operativno zdravljenje in ima dolgotrajno rehabilitacijo, kar lahko zmanjša sposobnost samostojnega opravljanja vsakodnevnih opravil pri starejših.
Kateri so glavni simptomi in znaki zloma kolka?
Če si zlomite kolk, boste to takoj jasno občutili. Pojavila se bo močna bolečina v predelu kolka ali dimelj, ki se bo poslabšala ob gibanju ali poskusu vstajanja. Poleg tega bo vaša gibljivost bodisi močno omejena bodisi pa popolno onemogočena, odvisno od vrste in lokacije zloma. To torej pomeni, da na nogo, kjer je kolk zlomljen najverjetneje ne boste mogli stopiti. Značilen znak zloma kolka je tudi skrajšana ali zasukana prizadeta noga v primerjavi z zdravo nogo. Prisotne bodo lahko modrice in oteklina okoli kolčnega sklepa.
Kdo zdravi zlom kolka?
Zdravljenje zloma kolka je interdisciplinarno, kar pomeni, da bo pri zdravljenju sodelovalo več različnih strokovnjakov.
Najprej je tukaj ortoped kirurg. Ta se bo odločil za najprimernejšo operacijo in jo tudi izvedel. Celoten potek zdravljenja bo izvajal nadzor in po potrebi prilagajal protibolečinsko terapijo.
Pomembno vlogo pri zdravljenju zloma kolka ima tudi fizioterapevt. Fizioterapevt bo poskrbel za zgodnjo postoperativno rehabilitacijo. Vodil bo program vaj za ponovno hojo, krepitev mišic in izboljšanje ravnotežja. Vse to je ključno za preprečevanje zapletov, kot so trombembolije in atrofija mišic. Torej nastanek strdkov in zmanjšanje mišične mase.
Po potrebi se bodo v ekipo vključili tudi internisti, zlasti pri starejših s številnimi pridruženimi kroničnimi boleznimi, delovni terapevti, ki bodo bolniku pomagali naučiti se ponovno opravljati vsakodnevne dejavnosti npr. oblačenje, hoja po stopnicah. Tukaj je še družinski zdravnik, ki bo prevzel nadaljnje zdravljenje po odpustu iz bolnišnice.
Kakšen pomen ima fizioterapija pri zlomu kolka?
Fizioterapija je ključna za uspešno rehabilitacijo po zlomu kolka. Cilji fizioterapije so:
- Lajšanje bolečin;
- Povrnitev gibljivosti in mišične moči;
- Izboljšanje ravnotežja in koordinacije,
- Preprečevanje zapletov, kot so krvni strdki;
- Povrnitev samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih.
Fizioterapevt bo bolniku nudil fizično in psihično podporo, ravno zato je pomembno, da če le lahko, izberete najboljšega fizioterapevta. Spodbuda s strani fizioterapevta lahko, zlasti starejšim bolnikom vrne motivacijo, ki je ključna za vrnitev v samostojno življenje. V Kliniki NYD vas čakajo izkušeni strokovnjaki, ki se pozorno posvetijo čisto vsakemu. Prijazna beseda in topel pristop vodita do boljšega medsebojnega sodelovanja in boljših končnih rezultatov.
Kako dolgo traja okrevanje po zlomu kolka?
Okrevanje traja običajno več tednov do mesecev, odvisno od starosti, splošnega zdravja in vrste zdravljenja. Fizioterapija je ključna za povrnitev gibljivosti in moči.
Kako preprečiti zlom kolka?
Preventiva zloma kolka je izjemno pomembna, zlasti pri starejših, kjer lahko padec in posledičen zlom pomenita izgubo samostojnosti ali celo smrt. Glavna cilja preventive sta zmanjšanje tveganja za padce, ti so namreč najpogostejši razlog za zlom kolka pri starejših ter krepitev kosti, da do zloma sploh ne bi prišlo.
- Krepitev kosti.
Za močne kosti sta ključna kalcij in vitamin D. Odraslim se priporoča dnevno zaužitje od 1000 do 1200 mg kalcija. Kalcij najdemo v mlečnih izdelkih, zelenolistnati zelenjavi, oreščkih in prehranskih dopolnilih. Vitamina D bi moral odrasel človek zaužiti od 800 do 1000 i.e. na dan, saj ta omogoča boljšo absorpcijo kalcija in boljše delovanje mišic.
Pomembna je tudi ustrezna prepoznava in zdravljenje osteoporoze, pri kateri pride do zmanjšanja kostne gostote. Zdravnik lahko po potrebi predpiše zdravila, npr. bisfosfonate, denosumab, SERM, hormonsko terapijo. - Redna telesna vadba.
Priporočajo se vaje za moč, ki okrepijo obkostne mišice, torej posledično okrepijo tudi kosti. Priporočajo se vaje za ravnotežje, ki lahko preprečijo padce. Priporoča se tudi aerobna vadba (hoja, plavanje, sobno kolesarjenje) za boljšo splošno kondicijo. - Preprečevanje padcev doma.
Priporoča se prilagoditev doma starejših za preprečevanje padcev. Odstranite preproge, namestite ročaje v kopalnici in ob stranišču, poskrbite za dovolj svetlobe, tudi ponoči, nosite dobre čevlje s trdim podplatom, uporabite pripomočke za hojo ob slabšem ravnotežju. - Prilagoditev zdravil.
Nekatera zdravila povzročajo omotico, nizek pritisk ali zaspanost (npr. uspavala, antihipertenzivi, antidepresivi). Zdravnik ali farmacevt naj oceni, ali je potrebna prilagoditev odmerkov ali menjava zdravil. - Redni obiski zdravnika.
Priporoča se redno merjenje kostne gostote, tako pri ženskah kot pri moških. Zdravniki naj vam prav tako preverijo ravnotežje, mišično moč nog, tveganje za padce.

Viri
Reguant F, Arnau A, Lorente JV, Maestro L, Bosch J. Efficacy of a multidisciplinary approach on postoperative morbidity and mortality of elderly patients with hip fracture. J Clin Anesth. 2019 Mar;53:11-19. doi: 10.1016/j.jclinane.2018.09.029. Epub 2018 Oct 2. PMID: 30286380.
Weaver CM, Alexander DD, Boushey CJ, Dawson-Hughes B, Lappe JM, LeBoff MS, Liu S, Looker AC, Wallace TC, Wang DD. Calcium plus vitamin D supplementation and risk of fractures: an updated meta-analysis from the National Osteoporosis Foundation. Osteoporos Int. 2016 Jan;27(1):367-76. doi: 10.1007/s00198-015-3386-5. Epub 2015 Oct 28. Erratum in: Osteoporos Int. 2016 Aug;27(8):2643-2646. doi: 10.1007/s00198-016-3699-z. PMID: 26510847; PMCID: PMC4715837.
Huang CF, Pan PJ, Chiang YH, Yang SH. A Rehabilitation-Based Multidisciplinary Care Model Reduces Hip Fracture Mortality in Older Adults. J Multidiscip Healthc. 2021 Sep 29;14:2741-2747. doi: 10.2147/JMDH.S331136. PMID: 34616155; PMCID: PMC8488040.

Preberite več prispevkov:
Na palčki zagledate rumeno in pomislite: »Dobro, da sem si očistil ušesa.« Toda snov, ki ste jo odstranili, ni zgolj nepotrebna umazanija. Ušesno maslo je del naravne zaščite sluhovoda. Vatirana palčka se zdi nežen pripomoček za higieno, vendar lahko v sluhovodu naredi prav nasprotno od želenega: maslo potisne globlje, poškoduje kožo ali celo bobnič. Za vsakodnevno nego ušes praviloma potrebujemo manj, kot si predstavljamo. Zdravo uho, ki ne povzroča težav in ne ovira zdravniškega pregleda pravzaprav sploh ne potrebuje globinskega čiščenja, samo nežno ‘zunanje poliranje’. Čiščenje notranjosti zunanjega sluhovoda je potrebno samo v primeru neprijetnih simptomov kot je izguba sluha in kar je ključno, pod zdravniškim nadzorom.
Otrok vse pogosteje prosi, da ponovite vprašanje, risanke posluša glasneje in se ne odzove vedno, ko ga pokličete. Morda ni zatopljen v svoj svet, morda zvoka ne sliši jasno. Eden od možnih razlogov je tekočina za bobničem, ki ji strokovno rečemo izlivni otitis. Jesen je polna prehladov in viroz, včasih pride do zapleta in nastane sekundarno vnetje pri katerem se v srednjem ušesu nabere gosta, lepljiva tekočina. Ta tekočina dobesedno zaduši zvok, zaradi česar otrok svet okoli sebe sliši, kot bi bil ujet globoko pod vodo. Do 2. leta starosti kar 90% otrok preboli vsaj eno epizodo izlivnega otitisa. Začne se jeseni, vrhunec pa doseže pozimi, ko delež otitisa v določenih skupinah naraste celo do 80%.
Zobe ste si umili, znitkali in uporabili ustno vodico, vaši bližnji pa vseeno poročajo o slabem zadahu. Nato v ogledalu opazite drobno belkasto grudico na mandlju. Je to ostanek hrane? Gnojna obloga? Ali nekaj tretjega? Lahko gre za tonzilarne kamne, to so ostanki koščkov hrane, odmrlih celic, sluzi in bakterij, ki sčasoma kalcinirajo in se kot belkaste grudice zagnedijo v brazdah mandljev. Zaradi bakterij, ki se na njih zadržujejo, so lahko vir zadaha, ki ga zgolj s čiščenjem zob ne odpravimo. Potrebna je pomoč otorinolaringologa.
»Koliko me bo zdravljenje debelosti stalo?« je povsem upravičeno vprašanje. Toda če želimo pravo izračunico, je potrebno upoštevati tudi račune iz trgovine in izdatke za prehranjevanje v restavracijah. Ko namreč začnemo ocenjevati finančni vpliv sodobnih terapij, pogosto opazimo le ceno v lekarni, pri tem pa spregledamo, kako globoko so impulzivni nakupi prigrizkov doslej posegali v mesečni proračun. Zdravljenje seveda ne zniža cen na trgovskih policah, spremeni pa lahko apetit, velikost obrokov in umiri nenehno hrepenenje po hrani.




